VSL sklep II Cp 1155/2000

Jedro

Tožeča stranka ne more zahtevati z začasno odredbo večjega obsega varstva kot bi ji šel po tožbenem zahtevku.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

 

Obrazložitev

Tožeča stranka je 6.5.1999 vložila tožbo na izpolnitev pogodbenih obveznosti in prenehanje vznemirjanj, hkrati pa je predlagala izdajo začasne odredbe. Sodišče prve stopnje je predlogu tožeče stranke delno ugodilo in 27.5.1999 izdalo začasno odredbo, s katero je določilo, da mora tožena stranka do pravnomočnosti sodne odločbe v tej pravdni zadevi v času obratovanja bencinskega servisa na L...ski c. v Ljubljani, v času od 7 do 22 ure dnevno zagotoviti redarsko službo tako, da bo redar usmerjal promet ter onemogočal uvoz in izvoz vozil južno od severne meje parc.štev. 419/6 k.o. Š... vas za vsa vozila, razen za urgentna vozila in za vozila lastnikov in uporabnikov zemljišč na D...evi 3 v Ljubljani, v preostalem času pa zagotavljal, da bo zapora na uvozu in izvozu na bencinski servis tožene stranke na L...ski cesti v Ljubljani. Odločilo je, da mora vse to tožena stranka storiti v treh dneh po izdaji začasne odredbe, ker ji bo sicer izrečena denarna kazen v višini 10.000.000,00 SIT. Hkrati je odločilo, da mora tožena stranka na severni meji parc.štev. 419/6 iste k.o. namestiti vzdolž celotne severne meje rumen trak in prometni znak "prepoved vsakršnega prometa" v višini 100 cm od tal ter skrbeti, da bosta rumeni trak in prometni znak nameščena preko celega dneva. Tudi to je morala tožena stranka izpolniti v treh dneh, ker bi sicer na stroške tožene stranke to naredila tožeča stranka. Toženi stranki je tudi prepovedalo obratovanje v času pred 7 uro zjutraj in v primeru nespoštovanja take začasne odredbe toženi stranki naložilo kazen v višini 10.000.000,00 SIT. Kar je tožeča stranka zahtevala več ali drugače, je sodišče prve stopnje zavrnilo. Tožeča stranka je odgovorila na ugovor, nato pa je sodišče prve stopnje po opravljenem naroku in po vpogledu listin z izpodbijanim sklepom ugovoru tožene stranke zoper sklep o začasni odredbi z dne 27.5.1999 ugodilo in izdano začasno odredbo v celoti razveljavilo. Ugotovilo je, da se je v nadaljnjem postopku izkazalo, da terjatev tožnikov ni verjeto izkazana. Proti sklepu se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja: Ugovor z dne 27.5.1999, ki ga je vložila tožena stranka, je neobrazložen. V njem so sicer navedena dejstva, niso pa predloženi dokazi - listine. Če so bile te sodišču vročene, jih tožeča stranka ni prejela in je zato kršen tudi člen 5 ZPP - Zakona o pravdnem postopku in je tako podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 1. odstavku 339. člena ZPP. Napačen je zaključek sodišča prve stopnje, da naj bi iz pogodbe izhajalo, da se je tožena stranka zavezala financirati in izvesti le del urgentne poti. Na območju zemljiškoknjižnih vložkov 692 in 1194 k.o. Š... vas se je namreč tožena stranka to zavezala urediti v 30 dneh po umiku tožbe zoper lokacijsko dovoljenje, ostali povezovalni del pa bi morala urediti istočasno z zunanjo ureditvijo bencinskega servisa. Iz sklepa izhaja, da je sodišče vpogledalo tudi lokacijsko dokumentacijo LD 39693 iz decembra 1994. Tožeča stranka navedene dokumentacije nikoli ni dobila. Če bi sodišče to dokumentacijo vpogledalo, bi ugotovilo, da je lokacijska dokumentacija širša od lokacijskega dovoljenja. Za sporno zadevo je pomembno, da je v lokacijski dokumentaciji parc.štev. 421/1 namenjena za zelenico in ne za parkirišče. Na podlagi omenjene lokacijske dokumentacije bi tudi tožena stranka lahko izvedla določene posege na parceli štev. 421/1. Iz lokacijske dokumentacije izhaja obveznost tožene stranke, da zgradi urgentno pot. Prometna signalizacija v času vložitve tožbe in ves čas trajanja pravdnega postopka je postavljena v nasprotju z izdanim lokacijskim dovoljenjem in lokacijsko dokumentacijo. Če bi sodišče opravilo ogled, bi se o tem lahko tudi samo prepričalo. Ker se je oprlo samo na izdano uporabno dovoljenje, ki je bilo izdano že leta 1998, je napačno ugotovilo dejansko stanje. Nejasno je, kdo je lastnik parcele štev. 421/1 k.o. Š... vas. Iz obrazložitve sodišča prve stopnje izhaja, da naj bi bil lastnik te parcele MOL. Lastnik parcele štev. 419/3 in vl.št. 1194 ima vknjiženo služnostno pravico peš hoje, vožnje z vsemi prometnimi sredstvi, položitve potrebnih inštalacijskih in podzemnih objektov in je na podlagi navedene služnosti tožeča stranka upravičena do posegov na parc.štev. 421/1 v skladu z opisano služnostjo. Glede na sklenjeno pogodbo in glede na služnost bi bila tudi tožena stranka upravičena na služnostni poti opraviti ustrezne posege in urediti intervencijsko pot. Tožena stranka je odgovorila na pritožbo. Pritožba ni utemeljena. Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje o tem, da je treba ugovoru tožene stranke proti sklepu o začasni odredbi ugoditi in izpodbijani sklep v celoti razveljaviti. Pritožbeno sodišče nima nobenih pomislekov proti taki odločitvi sodišča prve stopnje. V celoti se strinja z razlogi izpodbijanega sklepa in na bistvene pritožbene trditve takole odgovarja: V postopku ni bila storjena nobena bistvena kršitev določb postopka. Ugovor tožene stranke je temeljito obrazložen, v samem ugovoru pa navedenih več kot dovolj podatkov, ki jih je po določilu člena 53/2 Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ mogoče šteti kot dokaze, ne glede, ali so bile priloge priložene ali ne. Tako torej ni bilo pogojev, da bi sodišče prve stopnje štelo, da je ugovor neobrazložen, s tem v zvezi pa neutemeljen. So pa bile priloge predložene pred odločitvijo o ugovoru (glej priloge B2 do B15, red.štev. 10) in nato tudi vpogledane (list.št. 91). V zvezi z vročitvijo prilog tudi ni mogoče govoriti o kršitvi člena 5 ZPP. Te določbe se glede na člen 15 ZIZ uporabljajo smiselno, če ni v ZIZ ali kakšnem drugem zakonu drugače določeno. V 57. členu ZIZ je določena pravica upnika, da se seznani z ugovorom, to pa je bilo v postopku storjeno. Morebitna izjava upnika - torej tožeče stranke - v zvezi z listinami ni predvidena, pa tudi sicer ne bi mogla vplivati na pravilnost in zakonitost odločbe (člen 339/1 ZPP in člen 15 ZIZ), tako da bistvenih kršitev po členu 339/1 v zvezi s členom 5 ZPP in čl. 15 ZIZ ni bilo. Kolikor gre za vprašanje izdane začasne odredbe, se kot je že zgoraj rečeno, pritožbeno sodišče strinja s presojo sodišča prve stopnje o verjetnosti terjatve tožeče stranke. Zato pritožbeno sodišče šteje pritožbene navedbe v 5 in 6 odstavku obrazložitve pritožbe le za drugačno oceno določb pogodbe, za kakršno se je odločilo sodišče prve stopnje in s čemer se pritožbeno sodišče strinja. Zato na te pritožbene trditve ni treba posebej odgovarjati. 7., 8. in 9. odstavek obrazložitve pritožbe se ukvarjajo s vprašanjem lokacijske dokumentacije, lokacijskega in gradbenega dovoljenja ter s prometno signalizacijo. Ta vprašanja morajo v tem pravdnem postopku biti odločilna le, če so in kolikor so povezana s pogodbo, katere izpolnitev zahteva tožeča stranka, in ki je tudi podlaga tožbenega zahtevka. To, kar v pritožbi v zvezi s tem trdi tožeča stranka (na primer, da obveznost izhaja iz lokacijske dodkumentacije, da je prometna signalizacija neusklajena z dovoljenji), pa nima zveze z vprašanjem pravilnosti izpodbijanega sklepa oziroma z začasno odredbo, ki mora temeljiti na (tožbenem) zahtevku (člen 272/1 ZIZ). Pritožbene trditve, ki se nanašajo na lastnino parc.štev. 421/1 k.o. Štepanja vas, so delno nejasne, saj tožeča stranka trdi, da ni jasno, kdo je lastnik, nato pa, da ima služnost, kar naj bi ji v zvezi s pogodbo dajalo upravičenje, opraviti določene posege. Kakšno pravno podlago ima ob tem v mislih, ni jasno. Določbe členov 49 - 60 Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - ZTLR take razlage ne dovoljujejo. S tem je odgovorjeno na bistvene pritožbene trditve, treba pa je dodati še tole: Členi 272, 273 in 3 ZIZ določajo, da se začasna odredba izda v zavarovanje nedenarne terjatve. Izda se vsaka odredba, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja. Zavarovanje se sicer opravi v obsegu, ki je potreben za zavarovanje. Če se po teh določbah opravi presoja tožbenega zahtevka pod točko 1 (list.štev. 9 in 10), ki se v petih alinejah ukvarja s vprašanjem urgentne poti (točka 2 glede na vsebino začasne odredbe, glede na vsebino izpodbijanega sklepa in pritožbe, ne more biti aktualna - vprašanje obratovanje bencinskega servisa v tej fazi ni več sporno, pravica tožeče stranke, da lahko vpliva na promet na celotnem bencinskem servisu, pa iz pogodbe kot podlage tožbenega zahtevka ne izhaja), je torej mogoče ugotoviti, da se začasna odredba nanaša na redarsko službo in na namestitev rumenega traku na severni meji parcele štev. 419/6. Začasna odredba je torej le v zvezi z 2. alinejo zahtevka. S to alinejo se namreč zahteva ureditev poti in opremljenje s signalizacijo. Z začasno odredbo pa je določen redar, poleg tega pa še namestitev traku. Če torej tožeča stranka zahteva ureditev poti in namestitev signalizacije, tedaj vsebina začasne odredbe - določitev redaja, poleg tega pa še namestitev traku, presegata obseg potrebnega zavarovanja take terjatve. Tako torej terjatev, ki bi jo bilo treba zavarovati z zaposlitvijo redarja, poleg tega pa tudi še z namestitvijo rumenega traku, ni izkazana. Povedano drugače, taka odredba tudi presega namen zavarovanja konkretne terjatve, saj se z njo zahteva večji obseg varstva kot bi šel po zahtevku. Tako je bilo torej treba pritožbo zavrniti in potrditi pravilno odločitev sodišča prve stopnje (čl. 365/2 ZPP in čl. 15 ZIZ).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VDS sklep Pdp 1424/2003
• VDS sklep Pdp 1/2004
• VDS sklep Pdp 1682/2003