VSL sklep I Cp 1069/99

Jedro

Dejansko stanje je bilo zmotno in nepopolno ugotovljeno, saj ni bilo zanesljivo ugotovljeno, ali je tožena stranka tudi v preteklosti postavljala električnega pastirja tako, da je sekal služnostno pot in ali je bil s tem dostop do tožnikove hiše preprečen ali ne.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (dostavek "v imenu ljudstva" je pridržan samo za sodbe) ugodilo tožbenemu zahtevku in sicer je ugotovilo, da je toženec motil tožnika v posesti služnosti pravice hoje in vožnje po toženčevi parceli št. 616/1 k.o. ..., s tem, da je v času od 14.4.do 16.4.1996 na pot postavil žičnato ograjo ter tako onemogočil vožnjo in hojo po obstoječi poti. Sodišče prve stopnje je tožencu prepovedalo v bodoče s takšnimi ali podobnimi ravnanji posegati v tožnikovo posest služnostne pravice. Tožencu je naložilo tudi povrnitev pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 156.950,70 SIT. Proti sklepu se pritožuje tožena stranka in sicer zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi tako navaja, da že ves čas postopka zatrjuje, da že kakih 12 let vsako pomlad za potrebe paše na isti način postavi električnega pastirja. Tožnik pa kljub postavljenemu električnemu pastirju hodi in vozi do svoje nepremičnine, ter takemu ravnanju nikoli pred letom 1996 ni nasprotoval. Toženec je tudi leta 1996 postavil žičnato ograjo na način in v obsegu, kot vsa leta pred tem. V odgovoru na pritobo tožeča stranka navaja, da so pritožbene navedbe neutemeljene in predlaga zavrnitev pritožbe. Pritožba je utemeljena. Prav ima pritožba tožene stranke, da izpodbijani sklep zmotno in nepopolno ugotavlja dejansko stanje. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da med strankama sama služnost ni sporna, ter da ostaja sporno samo vprašanje, ali je toženec tudi v preteklosti, torej pred letom 1996 vsako leto postavljal žičnato ograjo oziroma električnega pastirja na tak način in v obsegu kot leta 1996. Sodišče prve stopnje potem, ko v obrazložitvi izpodbijanega sklepa obširno povzema izpovedi posameznih prič, ugotovi, da so priče sicer opisovale pašo živine in ograjo, vendar pa nobena od prič ni dovolj natančno povedala, kje na sporni parceli je bil ta električni pastir postavljen. Zato sodišče prve stopnje zaključi, da je potrebno slediti navedbam tožeče stranke, da je bil pastir postavljen vsako leto različno na parceli in ni preprečeval dostopa do tožnikove počitniške hišice. Sodišče v zvezi s tem ugotavlja, da se sicer res nobena od prič ni jasno izjavila, ali je bil električni pastir postavljen vsako leto različno ali ne. Vendar pa je iz izpovedi prič razvidno tudi, da se nakazuje možnost, da je bila ograja tudi v preteklih letih oziroma pred letom 1996 postavljena preko poti. Nekateri so izpovedali, da so morali ob dostopu k tožniku v preteklosti prestopati žico. Sodišče prve stopnje pa temu vprašanju ne posveča zadostne pozornosti. Poleg tega sodišče pritrjuje navedbam tožene stranke v pritožbi, ko navaja, da je dejansko stanje ugotovljeno nepopolno, ker je sodišče prve stopnje zavrnilo izvedbo dokaza z ogledom. Z izvedbo tega dokaza bi namreč sodišče prve stopnje lahko ugotovilo, ali so priče uporabljale za dostop do hiše prav to pot. Obenem pa bi sodišče ugotovilo, ker je priložena skica nejasna, ali je električni pastir v preteklosti nujno dvakrat sekal služnostno pot do tožnikove hišice, ter nadalje, ali je bil s tem dostop preprečen ali ne. Sodišče tudi ne more spregledati dejstva, da je tožeča stranka tekom postopka spreminjala izjave glede ograje, saj je na začetku postopka trdila, da ograje nikoli ni bilo, v nadaljevanju pa, da so pri tožencu ograjo oziroma električnega pastirja postavljali različno. Sodišče prve stopnje je premalo pozornosti posvetilo vprašanju, kakšno je sedanje stanje, saj glede na to, da električnega pastirja ni več (umaknjen restitucijski zahtevek tožeče stranke), konji pa se po navedbah toženca še vedno pasejo, ni jasno, ali je električni pastir postavljen in v kolikor ni, kako se konji pasejo sedaj. Na podlagi navedenega sodišče ugotavlja, da je dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovljeno, zato je na podlagi 370. člena Zakona o pravdnem postopku pritožbi toženca ugodilo in razveljavilo sklep sodišča prve stopnje, ter zadevo vrnilo v novo odločanje. V ponovljenem postopku naj prvostopno sodišče z ogledom, ponovnim zaslišanjem pravdnih strank in po potrebi s ponovnim zaslišanjem prič na kraju samem, razčisti nejasnosti glede postavitve žične ograje aprila 1996 in v letih pred tem ter s primerjanjem ugotoviti, ali je bil toženčev poseg na služnostno pot v letu 1996 drugačen od predhodnih in je zato pomenil motenje posesti v smislu 78. člena ZTLR v zvezi s čl. 70. ZTLR. Ker je sodišče razveljavilo izpodbijani sklep, ter zadevo vrnilo v novo sojenje, je na podlagi 3. odstavka 166. člena ZPP pridržalo odločitev o stroških pritožbenega postopka do končnega sklepa.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 120/2000
• VSL sklep II Cp 1201/99
• VSL sklep I Cp 929/2000