<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cp 1700/99

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2000:I.CP.1700.99
Evidenčna številka:VSL45854
Datum odločbe:31.05.2000
Področje:civilno procesno pravo
Institut:povrnitev pravdnih stroškov - umik tožbe

Jedro

Na podlagi določila 1. odst. 158. čl. ZPP/77 je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške, saj je tožeča stranka tožbo utemeljeno vložila oziroma jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila svojo obveznost in jo (tekom tega pravdnega postopka) obvestila o uspešno končanem šolanju.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje o stroških spremeni tako, da je tožena stranka dolžna tožeči povrniti njene pravdne stroške v znesku 51.000,00 SIT v 15 dneh pod izvršbo.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s skepom ugotovilo, da je tožba umaknjena za glavnico z obrestmi in postopek končalo, predlog tožeče stranke za povrnitev pravdnih stroškov pa zavrnilo. Zoper sklep se je tožeča stranka pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 353. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP/77) v zvezi s 498. čl. sedaj veljavnega Zakona o pravdnem postopku (Ur. list RS št. 26/99). Izpodbijani sklep utemeljuje svojo odločitev z ugotovitvijo, da je toženka prepričljivo izpovedala, da je predložila spričevalo ob koncu prvega letnika šolanja, ter da je na tožečo stranko naslovila prošnjo za nadaljnje izplačevanje štipendije. Toženka je predložila spričevalo šele tekom postopka, zaradi česar je zahteva za povrnitev pravdnih stroškov v celoti utemeljena. Izpoved toženke nikakor ne more biti verodostojna, saj je v njej preveč nejasnosti in sprememb. Toženka ni predložila ne prošnje ne potrdila o oddaji prošnje ne zavrnilnega odgovora na njeno prošnjo, prav tako pa se tudi ni odzvala vabilom tožeče stranke. Nelogično je, da bi tožeča stranka poslala toženki kar dve vabili, v katerih je jasno navedeno, da je vzrok vabljenja ravno nepredložitev spričeval. Izpoved matere toženke pa je osredotočena na to, da je toženka končala prvi letnik in brez popravnih izpitov, o vprašanju, pomembnem za to pravdo, pa ni vedela izpovedati. Predlaga, da pritožbeno sodišče v celoti ugodi zahtevku tožeče stranke za povrnitev pravdnih stroškov ali pa sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pritožba je utemeljena. Zaradi umika tožbe se je sodišče prve stopnje pravilno osredotočila na vprašanje utemeljenosti zahteve za povrnitev stroškov postopka, ki pa je v neposredni povezavi z vprašanjem utemeljenosti tožbenega zahtevka na vrnitev prejetih zneskov štipendije. Te mora med drugim štipendist vrniti v primeru, če v 30 dneh po poteku roka za končanje šolanja ne predloži Območni enoti oz. Uradu za delo Republiškega zavoda za zaposlovanje dokazila o zaključenem šolanju, v primeru, ko pa štipendist v preteklem šolskem letu ne opravi učnih obveznosti, predvidenih za program oz. pokic, za katero mu je bila dodeljena štipendija ali če v tekočem šolskem letu ne izpolnjuje materialnih pogojev za pridobitev (cenzus), štipendistu štipendija miruje. Sodišče prve stopnje je verjelo po njegovi oceni prepričljivi izpovedbi toženke, da je tožečo stranko pisno obvestila o zaključku šolanja ter podala prošnjo za nadaljevanje štipendiranja. Nadalje je toženka še izpovedala, da bi morala prejemati štipendijo tri leta, dejansko pa jo je le eno. Iz spričevala o zaključnem izpitu je razvidno, da je tega zaključila (in s tem tudi šolanje) 30.8.1996. Štipendijo je prenehala prejemati že prej, očitno zato, ker ni več izpolnjevala materialnih pogojev za pridobitev štipendij (cenzus), kar je, kot že omenjeno, eden od razlogov za mirovanje štipendije. Enako je moč zaključiti iz izpovedbe Đemile M. (s strani tožeče stranke naj bi sporočili, da toženka presega prag, ki je določen glede na plačo družinskih članov). Tožeča stranka je toženo pozivala (opomin z dne 20.5.1997) na predložitev dokazila o dokončanju šolanja (zaključnem izpitu) in ne dokazil o opravljenih šolskih obveznosti v tekočem letu. Toženka se ni spomnila, da bi na poslan opomin odreagirala, ni pa tudi trdila, da bi tožeči stranki razen potrdila o opravljenem prvem letniku predložila tudi potrdilo o uspešno zaključenem šolanju. Sodišče prve stopnje je torej napačno štelo, da je toženka pravočasno (najkasneje do jeseni 1994) izpolnila svoje obveznosti do tožeče stranke. Navedeno pa pomeni, da je sodišče prve stopnje tudi napačno uporabilo materialnopravna določila ZPP/77 o povrnitvi stroškov. Ker tožena stranka svojih obveznosti (obvestilo o zaključenem šolanju) ni izpolnila, je tožeča stranka utemeljeno vložila tožbo, katero je sicer kasneje umaknila. Na podlagi določila 1. odst. 158. čl. ZPP/77 je zato tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške, saj je tožeča stranka tožbo utemeljeno vložila oziroma jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila svojo obveznost in jo (tekom tega pravdnega postopka) obvestila o uspešno končanem šolanju. Stroški tožeče stranke prdstavljajo po prijavi v vlogi z dne 29.3.1999 stroške sestave tožbe (200 odvetniških točk), zastopanja (100 tč.), vloge (150 tč.) in sodne takse za tožbo (700 taksnih točk). Te prijave tožeča stranka v nadaljevanju postopka ni dopolnila in tako ji je pritožbeno sodišče, upoštevajoč vrednost odvetniške in taksne točke na dan odmere stroškov, skupno priznalo 51.000,00 SIT in v skladu z določilom 3. tč. 380. čl. ZPP/77 ustrezno spremenilo izrek o stroških.

 


Zveza:

ZPP (1977) člen 158, 158/1, 158, 158/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy01MzgyNw==