VSL sklep I Cp 1555/99

Jedro

Kdo so dediči, je treba ugotoviti po določbah ZDen. Napotitev na pravdo bo potrebna le, če bodo sporna dejanska vprašanja. O pravnih vprašanjih mora zapuščinsko sodišče samo odločiti.

 

Izrek

Pritožba Fedorja G. se zavrže. Ostalim pritožbam se ugodi, izpodbijani sklep se pod točkami 2, 3, 4, 5 in 6 v celoti razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljevanje postopka.

 

Obrazložitev

V 1. točki izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje odločilo, da se prekliče sklep z dne 2.10.1998. V nadaljevanju je prekinilo zapuščinski postopek. Zakonite dediče V. M., dr. A. M., M. A., N. Š. K., dr. M. G., V. G., U. G., S. A., N. J., J. L., A. L., S. Č., M. M., A. F., M. S., V. S., J. V. in B. M. R. je napotilo na pravdo z njihovim zahtevkom, da je oporoka zapustnika neveljavna. Odločilo je, da morajo dediči vložiti v 30 dneh od pravnomočnosti sklepa tožbo zoper oporočnega dediča Univerzitetno ustanovo ing. M. L.. Odločilo je, da bo prekinitev zapuščinskega postopka trajala do pravnomočnega zaključka pravdnega postopka, če bodo dediči vložili tožbo, sicer pa bo sodišče nadaljevalo zapuščinski postopek po zbranih podatkih v spisu, ne da bi se oziralo na zahtevek zakonitih dedičev.

Proti sklepu se pritožujejo prof. dr. Al. M., M. S., F. G., S. A. in dr. M. G.. Pritožujejo se iz vseh pritožbenih razlogov in predlagajo razveljavitev sklepa.

Bistvena vsebina pritožb je naslednja:

Prof. dr. A. M. in M. S.: ni pogojev, da bi zapustnikovo premoženje dedovala ustanova. Ustanova v konkretnem primeru ne more biti dedič.

S. A.: sama okoliščina, da oporoka izpolnjuje obličnostne pogoje, še ne pomeni, da je s tem podana večja verjetnost za veljavnost in zakonitost oporoke. Na pravdo bi morali biti napoteni tisti, ki niso zakoniti dediči.

Dr. M. G.: dediči sploh niso izjavili, da oporoko izpodbijajo in iz kakšnega razloga. Sodišče ni pravilno ugotovilo kroga zakonitih dedičev.

F. G.: upoštevati je treba določbe čl. 20 novele Zakona o denacionalizaciji. Dedič je tisti, ki je bil živ na dan pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji.

Pritožbo F. G. je bilo treba zavreči, ker zanjo nima pravnega interesa. Sklep se ne nanaša nanj in o njem ne govori. Njegove pravice zato ne morejo biti prizadete. Uveljavljal jih bo lahko v nadaljevanju zapuščinskega postopka. Odločitev o zavrženju pritožbe temelji na določilu čl. 343/3 v zvezi s čl. 352 Zakona o pravdnem postopku - ZPP in v zvezi s čl. 163 Zakon o dedovanju - ZD. Preostale štiri pritožbe so utemeljene. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, zato je bilo treba sklep v točkah 2, 3, 4, 5 in 6 razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje, da bo nadaljevalo z zapuščinskim postopkom (čl. 355 ZPP v zvezi s čl. 163 ZD). Predmet dedovanja je denacionalizirano premoženje. Po določbi čl. 78/1 Zakona o denacionalizaciji - ZDen se dedovanje po umrlem v tem postopku uvede z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo tega določila in ni ugotovilo, kdo so bili na ta dan zapustnikovi zakoniti dediči. Ne glede na to tudi tistih, ki jih je štelo za dediče, ni pozvalo, da dajo izjave o veljavnosti oporoke oz., da če oporoke ne priznavajo, povedo, iz kakšnega razloga. V nadaljevanju postopka bo moralo sodišče prve stopnje ravnati po določbah ZDen, ki urejajo dedovanje denacionaliziranega premoženja. Najprej bo moralo po teh predpisih ugotoviti, kdo so zakoniti dediči. Le-te bo nato moralo pozvati, da se izjavijo o veljavnosti oporoke. Napotitev na pravdo v primeru spora bo potrebna le, če bo spor o dejanskih vprašanjih, ne pa, če bo šlo za pravna vprašanja. O teh bo moralo samo odločiti (glej čl. 210/1 in 2, tč. 1 in čl. 210/3 ZD). Glede na vsebino tistih pritožb, o katerih je sodišče druge stopnje odločalo meritorno in glede na vsebino izpodbijanega sklepa pod točko 1, je pritožbeno sodišče štelo, da odločitev pod točko 1 ni predmet pritožb. Gre namreč za sklep procesnega vodstva, na katerega sodišče ni vezano, proti njemu pa tudi ni dovoljena posebna pritožbe. Sklep o napotitvi na pravdo namreč ni končna odločba (čl. 298/3 in 4 in čl. 363/2 ZPP v zvezi s čl. 163 ZD). Glede na razloge, zaradi katerih je bilo treba sklep razveljaviti, ni treba odgovarjati na pritožbene trditve, ker niso odločilnega pomena v tej fazi postopka.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSK sodba I Cp 579/2004
• VSL sklep I Cp 798/99
• VSL sklep I Cp 424/2000