VSL sklep I Cp 1264/99

Jedro

Ker je narok po predlogu za vrnitev v prejšnje stanje obligatoren (razen predpisane izjeme po 2. odst. 121. čl. ZPP/77), bi moralo sodišče prve stopnje predlagatelja zaslišati o okoliščinah izostanka iz prvega naroka, ne pa izven naroka njegov predlog zavrniti kot neutemeljen.

 

Izrek

Pritožbi drugotožene stranke K. M. se ugodi, izpodbijani sklep z dne 10.12.1998 se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Pritožba prvotožene stranke K. d.o.o., proti izpodbijanemu sklepu z dne 10.12.1998, se zavrže. Pritožbi prvotožene stranke in drugotožene stranke proti sodbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 6.6.1997, opr. št. II P 377/95, se zavržeta.

 

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom sodišča prve stopnje z dne 10.12.1998 je bil zavrnjen predlog drugotožene stranke K. M. po vrnitvi v prejšnje stanje. Z izpodbijano sodbo zaradi izostanka sodišča prve stopnje z dne 6.6.1997 pa je bilo razsojeno, da sta toženi stranki K. d.o.o. Ljubljana in K. M. solidarno dolžni plačati tožeči stranki znesek 15.000 DEM v tolarski protivrednosti po prodajnem tečaju Ljubljanske banke d.d. na dan plačila, z zakonitimi zamudnimi obrestmi za čas od 15.2.1993 dalje ter ji povrniti njene pravdne stroške v znesku 41.303,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Proti sklepu se iz vseh treh pritožbenih razlogov po čl. 353 ZPP/77 pritožujeta obe toženi stranki, pri čemer predlagata razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve v nov postopek. Po prepričanju pritožnikov je sklep nezakonit, saj tožena stranka (pritožba obe toženi stranki skupaj imenuje "tožena stranka") na obravnavo, ki je bila razpisana za dne 6.6.1997, ni bila pravilno vabljena. Drugi toženec je bil od aprila do septembra 1997 odsoten, ker je bil zaradi bratove bolezni v Nemčiji in toženi stranki ni jasno, na kakšen način je sodišče opravilo vročitev, če vabila ni nikoli prejela, niti ga zanjo niso prevzeli sorodniki drugega toženca. Vabilo tudi ni bilo vročeno družbi K., ki je v lasti drugega toženca kot edinega družbenika in vabila za družbo tudi ni mogel niti smel nihče drug prevzeti. Pogoji za zamudno sodbo niso bili podani in so bila s tem zaradi pomanjkanja vročitve vabila toženi stranki bistveno kršena postopkovna določila Zakona o pravdnem postopku. Sodišče prve stopnje pa je tudi nepravilno postopalo, ker je predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo, ne da bi tožence zaslišalo o okoliščinah izostanka s prve obravnave. Tožeča stranka je na pritožbo zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje sicer odgovorila, ker pa je pritožba zoper sklep enostransko pravno sredstvo, pritožbeno sodišče odgovora nanj ni obravnavalo (čl. 381 ZPP/77). Proti izdani sodbi zaradi izostanka se pritožujeta obe toženi stranki iz pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in kršitev materialnega prava ter predlagata razveljavitev izpodbijanega sklepa (pravilno sodbe) in vrnitev zadeve v novo sojenje. Po prepričanju pritožnikov je izpodbijana sodba nezakonita, pri čemer v nadaljevanju pritožnika opisujeta, da na glavno obravnavo z dne 6.6.1997 nista bila pravilno vabljena. Ker je glede uveljavljane kršitve pri vročanju besedilo te pritožbe popolnoma enako tistemu, s katerim toženca izpodbijata zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje, ga pritožbeno sodišče ne ponavlja, seveda pa upošteva pri svoji odločitvi. Nadalje pritožnika navajata, da je tožena stranka v zadevi prejela samo tožbo, ne pa tudi vabila. Odgovora na tožbo res ni podala pravočasno. Po prejemu sodbe je zato skladno s pravnim poukom podala predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Ta predlog pa ni bil podan zaradi zamude naroka, na katerega tožena stranka ni bila vabljena, temveč zato, ker ni pravočasno podala odgovora na tožbo. K pritožbama proti sklepu z dne 10.12.1998: Pritožba drugotožene stranke je utemeljena. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog drugotožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje iz razloga, ker drugotožena stranka kljub pozivu sodišča ni predložila dokazil o svoji opravičeni odsotnosti s prvega naroka za glavno obravnavo v zvezi z zatrjevano hudo bratovo boleznijo, katera mu je preprečila udeležbo. S pritožbenimi navedbami o tem, da niti prvo niti drugotoženi stranki vabilo za prvi narok za glavno obravnavo ni bilo vročeno, obravnavanega sklepa, s katerim je bila vrnitev v prejšnje stanje zavrnjena, seveda pritožnik M. K. ne more izpodbiti. Poleg tega je zatrjevanje o nevročitvi vabila toženima strankama tudi v neskladju s smiselnim predlogom drugotožene stranke po vrnitvi v prejšnje stanje, v katerem se ne sklicuje na to, da vabila ne bi dobil, pač pa le opravičuje neudeležbo na prvem naroku. Pač pa ima pritožba prav, ko očita prvostopnemu sodišču, da je nepravilno postopalo, ko je predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo, ne da bi toženca (pravilno drugotoženo stranko Mevludina K.) zaslišalo o okoliščinah izostanka s prve obravnave. Po 2. odst. 121. čl. ZPP/77 je namreč narok za obravnavanje predloga za vrnitev v prejšnje stanje obligatoren, razen kadar gre za predpisano izjemo, torej če se predlog opira na splošno znana dejstva, za kar pa v obravnavanem primeru evidentno ne gre. Očitno se je sicer tega zavedalo tudi sodišče prve stopnje, saj je razpisalo narok, ki ga zaradi neudeležbe drugotožene stranke (in prvo tožene stranke) ni opravilo in ga preložilo na nedoločen čas, nato pa si očitno premislilo in o predlogu odločilo z izpodbijanim sklepom izven naroka. V kolikor bi se sicer prvostopno sodišče postavilo na stališče, da drugotožena stranka že v predlogu ni navedla nobenega takšnega razloga, ki bi sploh lahko predstavljal (opravičen) vzrok za zamudo naroka, po prepričanju pritožbenega sodišča s tem, da je o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje odločilo brez naroka, sicer ne bi bistveno kršilo določb pravdnega postopka po 1. odst. 354. čl. v zvezi z 2. odst. 121. člena ZPP/77, ker pa v obravnavanem primeru sodišče ni zavzelo takšnega stališča, pač pa celo pozvalo drugotoženo stranko, naj v zvezi s svojimi trditvami glede opravičenega izostanka predloži dokaze, o zadevi ne bi smelo odločiti izven naroka iz razloga, češ da drugotožena stranka dokazil o svoji opravičeni odsotnosti s prvega naroka kljub pozivu sodišča ni predložila, ko pa iz podatkov spisa izhaja, da drugotoženi stranki vabilo na narok za vrnitev v prejšnje stanje s pozivom na predložitev dokazil ni bilo vročeno. Na nepredložitev dokazil o opravičeni odsotnosti kot argumentu za zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje, se torej prvostopno sodišče neutemeljeno sklicuje. S tem pa, ko je o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje odločilo brez naroka, je bistveno kršilo določila pravdnega postopka po 1. odst. 354. čl. ZPP/77 v zvezi z 2. odst. 121. čl. ZPP/77, zaradi česar je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi drugotožene stranke ugodilo in v razmerju do drugotožene stranke izpodbijani sklep razveljavilo ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. V novem postopku naj torej prvostopno sodišče v zvezi z drugotoženčevim predlogom za vrnitev v prejšnje stanje opravi narok po 2. odst. 120. čl. ZPP/99, po predhodnem pravilnem vabljenju drugotoženca, razen če bo menilo, da se vrnitev v prejšnje stanje predlaga iz očitno neupravičenega razloga. Pritožba prvotožene stranke ni dovoljena. Glede na to, da je predlog po vrnitvi v prejšnje stanje vložila samo drugotožena stranka K. M. in sicer kot pritožbo dne 8.7.1998 (prvostopno sodišče pa jo je pravilno smiselno štelo kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje), je pritožba prvotožene stranke K. d.o.o. Ljubljana proti sklepu o zavrnitvi predloga drugotožene stranke nedovoljena, saj jo je vložila oseba, ki te pravice ni imela (3. odst. 358. čl. v zvezi z 381. čl. ZPP/77). Prvotožena stranka se namreč nima pravice pritožiti proti sklepu, ki ni izdan po njenem predlogu in tudi ne zoper njo, zato je pritožbo prvotožene stranke pritožbeno sodišče zavrglo kot nedovoljeno po 367. čl. ZPP/77 (v zvezi s čl. 358 ZPP/77). Prvotožena stranka tudi ni enotni sospornik, da bi se procesno dejanje drugotožene stranke raztezalo tudi nanjo. K pritožbama toženih strank proti sodbi z dne 6.6.1997: Pritožbi sta prepozni. Izpodbijano sodbo zaradi izostanka je po podatkih spisa drugotoženec K. M., ki je tudi zakoniti zastopnik prvotožene stranke K. d.o.o., osebno prejel dne 30.6.1998 (glej 1. odst. 142. člena v zvezi z 1. odst. 134. člena ZPP/77) in je njegova pritožba z dne 18.2.1999, vložena osebno v njegovem torej K.-em imenu in v imenu zastopane prvotožene stranke K. d.o.o., ob upoštevanju nepodaljšljivega 15-dnevnega zakonitega roka (1. odst. 348. čl. ZPP/77), evidentno prepozna. Zato jo je pritožbeno sodišče kot prepozno zavrglo po 367. čl. v zvezi s 358. čl. ZPP/77. Tudi dejstvo, da je drugotoženec v 15-dnevnem roku po prejemu sodbe zaradi izostanka (smiselno) predlagal vrnitev v prejšnje stanje, ne more povzročiti podaljšanja prekluzivnega zakonitega roka za pritožbo. Pritožba bi bila pravočasna v kolikor bi bila vložena v zakonitem 15 dnevnem roku po prejemu sodbe zaradi izostanka.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cpg 342/2001
• VSL sodba in sklep Cpg 1407/94
• VSL sklep I Cpg 735/2000