<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cp 1015/99

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2000:I.CP.1015.99
Evidenčna številka:VSL43387
Datum odločbe:01.03.2000
Področje:denacionalizacija
Institut:spor o pristojnosti

Jedro

Če pride do spora o pristojnosti zato, ker več organov zavrača pristojnost v posamezni zadevi, po določbi 2. odst. 61. čl. Zakona o ustavnem sodišču lahko zahteva rešitev spora o pristojnosti organ, kateremu je bila zadeva odstopljena, pa meni, da zanjo ni pristojen.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo zahtevo predlagatelja za denacionalizacijo in razveljavilo opravljena procesna dejanja ter sklenilo, da ni pristojno za odločanje v tej zadevi. Proti gornji odločitvi prvostopnega sodišča je predlagatelj vložil pravočasno pritožbo in navaja: če sodišče meni, da ni pristojno za odločanje v tej že odstopljeni zadevi s strani Občinskega sekretariata za gospodarstvo Občine Kranj, naj se zahteva za denacionalizacijo ne zavrže, temveč odstopi oziroma posreduje pristojnemu organu. Zaradi izvršenih gospodarskih groženj, sile in zvijače državnega organa, kar je opisal in utemeljil v vlogi za denacionalizacijo, je predlagal razveljavitev takrat prisilno podpisane izjave, kateri je sledila podlaga za izdajo odločbe OBLO Kranj št. 03/6-4947/3-56 z dne 22.8.1957. Predstavniki države so ga prisilili, da je izstavil odpisno listino in tudi nikoli ni uspel obnoviti davčnega postopka za preveč plačane davke in obvezno oddajo, s čemer je bil močno gospodarsko prizadet in obubožan. Okrajno sodišče nima pravice razveljaviti vseh opravljenih procesnih dejanj, tudi tistih, ki so bila opravljena izven konkretnega sodišča. Zaključuje, da sodišče v sedmih letih ni naredilo praktično nič, po tem času pa uspelo ugotoviti le svojo nepristojnost in nič več. Pritožba je utemeljena. Kot izhaja iz podatkov spisa, je predlagatelj vložil zahtevo za denacionalizacijo zemljišč parc. št. 1716/1, 1716/2, 1716/3, 1716/4, 1716/5 in 1716/6, vse k.o. ter parc. št. 472/1 in 472/2 k.o.... dne 28.7.1992 pri takratnem Sekretariatu za gospodarstvo Občine Kranj. Z dopisom z dne 24.11.1992 je upravni organ odstopil zahtevo za denacionalizacijo v reševanje Temeljnemu sodišču v Kranju, enoti v Kranju, pri čemer se je skliceval na določbo 5. čl. Zakona o denacionalizaciji. Sodišče prve stopnje je o predlagateljevi zahtevi za denacionalizacijo odločilo na podlagi določbe 2. odst. 16. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP/77) v zvezi s 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) in zahtevo za denacionalizacijo zavrglo ter opravljena procesna dejanja razveljavilo, ker je ugotovilo, da ni podana sodna pristojnost. Ker predlagatelj opira zahtevo za denacionalizacijo na odločbo Občinskega ljudskega odbora Kranj z dne 22.8.1957 ter na njeni podlagi izdan sklep Okrajnega sodišča v Kranju Dn. št. 1633/57 z dne 29.10.1957 o odpisu obravnavanih parcel in razglasitvi za javni vodi, ne more biti dvoma, da nobeno od navedenih podlag ni mogoče šteti za pravni posel. Zato tudi po oceni pritožbenega sodišča res ne gre za denacionalizacijo na podlagi 5. čl. Zakona o denacionalizaciji (Ur. l. RS št. 27/91, s spremembami - v nadaljevanju ZDEN), o kateri bi lahko odločalo pristojno sodišče. Vendar gre v danem primeru za situacijo, ko je upravni organ z dopisom po določbi 4. odst. 66. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku in po 2. odst. 10. čl. navodila za poslovanje v zvezi z zahtevami za denacionalizacijo, odklonil pristojnost za izvedbo denacionalizacijskega postopka in se pri tem skliceval na sodno pristojnost po določbi 5. čl. ZDEN, sodišče pa se je tudi izreklo za nepristojno, vendar je utemeljitev ravno obratna, da ne gre za odločanje po 1. odst. 56. čl. ZDEN. Zato ima prav pritožba, da sodišče predlagateljeve zahteve ne bi smelo zavreči. Gre namreč za spor o pristojnosti, ki je v pristojnosti ustavnega sodišča (160. čl. Ustave RS). Če pride do spora o pristojnosti zato, ker več organov zavrača pristojnost v posamezni zadevi, po določbi 2. odst. 61. čl. Zakona o ustavnem sodišču lahko zahteva rešitev spora o pristojnosti organ, kateremu je bila zadeva odstopljena, pa meni, da zanjo ni pristojen. Zato ni podlage za odločitev po 2. odst. 16. čl. ZPP/77. Pritožbeno sodišče je razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrača v ponoven postopek (369. čl. ZPP/77). Ker je že zavzelo stališče o svoji pristojnosti, bo moralo sodišče prve stopnje pri ustavnem sodišču zahtevati rešitev spora o pristojnosti in v zahtevi svoje stališče obrazložiti.

 


Zveza:

ZUSS člen 61, 61. ZPP člen 16, 16/2, 16, 16/2. ZDEN člen 5, 56, 5, 56.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy01MzMyMQ==