VSL sklep I Cp 262/99

Jedro

Za popolno ugotovitev dejanskega stanja je potrebno opraviti še soočenje oporočnih prič, ker se njeni izpovedi razlikujeta o bistvenih okoliščinah podpisovanja pisne oporoke pred pričami, te okoliščine pa so bistvene za presojo, ali so bile v konkretnem primeru upoštevane zahteve obličnosti, ki jih predpisuje Zakon o dedovanju za to vrsto oporoke.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, s katerim je zahtevala ugotovitev pravne neveljavnosti oporoke pokojnega očeta Ma. C. z dne 18.10.1993. Zoper to sodbo se je pritožila tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje sprejelo odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka na podlagi izpovedbe treh prič, katerim je v celoti poklonilo vero. Izpoved priče S. H. pa ni skladna z izpovedjo priče I. K., saj je ta priča izpovedal o podpisovanju na roke napisane oporoke. Izpovedi I. K. in M. K. o tem, da so oporoko podpisovali v nedeljo dopoldan pred kosilom, pa nista logični. Priča A. B. živi z ostarelo in bolno materjo in ne bi šla od doma v času, ko se pripravlja kosilo. Izročilna pogodba, ki jo sodišče prve stopnje omenja v razlogih, je imela prvotni datum 20.12.1993, ta datum pa je bil očitno naknadn popravljen v datum 20.12.1992. Očitno je zapis te izročilne pogodbe nastal kasneje, datum pa je bil popravljen z namenom diskvalifikacije priče A. B.. Obe listini sta po naravi in obliki tudi tako različni, da je nemogoče, da bi priča A. B. ti dve listini med seboj pomešala. V zvezi z njeno izpovedbo pa je sodišče prve stopnje tudi storilo bistveno kršitev določb postopka, ko je povzelo izpoved te priče tako, kot da je priča izpovedala, da je oporoko podpisala zaradi groženj K., čeprav je dejansko izpovedala, da je zaradi groženj K. podpisala svojo izjavo sodišču z dne 7.9.1998. Glede na to, da je ta priča dvakrat pred pristojnimi organi popolnoma enako izpovedala, ni razlogov za oceno neverodostojnosti njene izpovedi. Tožnica poleg tega uveljavlja v pritožbi še dodaten razlog za neveljavnost oporoke pokojnega očeta in sicer ta, da podpis na oporoki sploh ni njegov, saj oče zaradi opešanosti vida in neveščosti pisanja oporoke ni mogel podpisati. Izpodbija tudi odločitev o stroških postopka, ker so bili po njenem mnenju priznani toženi stranki stroški pooblaščenca za prihode z območja drugega okrožnega sodišča, kar je v nasprotju s sodno prakso. V odgovoru na pritožbo toženca odgovarjata na trditve tožnice in predlagata zavrnitev njene pritožbe ter potrditev izpodbijane sodbe. Pritožba je utemeljena. Sodišče druge stopnje je mnenja, da ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odstavka 354. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP, v zvezi s povzetkom izpovedi priče A. B.. Pri navedbi oporoke z dne 18.10.1993 namesto pravilno izjave priče A. B. z dne 7.9.1998 v zvezi z opisano grožnjo F. K., gre v sodbi res za napako, a kljub tej napaki je bilo sodbo mogoče preizkusiti. Po mnenju sodišča druge stopnje pa je podan pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi katerega obstaja tudi dvom v pravilno uporabo materialnega prava (64. člena Zakona o dedovanju - v nadaljevanju ZD). Oporočna priča A. B. se nekajkrat res ni odzvala vabilu sodišča v tem postopku na zaslišanje, a le zaradi tega tej priči verodostojnosti ni mogoče odrekati. Pri oceni verodostojnosti njene izpovedi je po mnenju sodišča druge stopnje pomembno predvsem to, kako je ta priča izpovedala pred sodiščem in pred Centrom za socialno delo v Novem mestu. Njena pisna izjava z dne 7.9.1989 ni izpoved priče, pač pa sporočilo sodišču. Za kaj je takšno sporočilo poslala, je priča A. B. sodišču pojasnila in bi jo zato moralo sodišče bolj natančno izprašati, poleg tega pa tudi toženca F. K., o zatrjevanih grožnjah, ki so le bile povod za pisno izjavo z dne 7.9.1998. Sodišče prve stopnje pa bi tudi moralo bolj natančno izprašati podpisnike izročilne pogodbe (toženca in pričo A. B.) kdaj in kje je bila podpisana ta pogodba, zlasti kje jo je podpisala priča A. B.. Za ugotovitev, da je priča A. B. na svojem domu podpisala to izročilno pogodbo, prepričana pa je, da je šlo za oporoko, namreč zaenkrat ni podlage v izvedenih dokazih. Pričo A. B. bi zato moralo sodišče prve stopnje zaslišati o tem, v kakšnih okoliščinah oziroma kje je podpisala oporoko in v kakšnih okoliščinah oziroma kje je podpisala izročilno pogodbo. Za popolno ugotovitev dejanskega stanja pa bi bilo potrebno opraviti tudi soočenje oporočnih prič A. B. in M. K. (3. odst. 244. člena ZPP). Vloga oporočnih prič pri pismeni oporoki je na podlagi 64. člena ZD v tem, da vesta za avtentičnost oporočiteljevega podpisa in njegove izjave, da je sestavek njegova oporoka in da ta dejstva istočasno potrdita s svojim podpisom oporoke. Prav o teh okoliščinah, ki so bistvene za presojo ali so bile v konkretnem primeru upoštevane z zakonom predpisane zahteve obličnosti, se izpovedi oporočnih prič razlikujeta. Sodišče prve stopnje bo zato moralo opraviti soočenje A. B. in M. K. zlasti glede vprašanja: ali sta bili istočasno navzoči, ko je zapustnik podpisal besedilo oporoke z dne 18.10.1993, kje je to bilo in kdo je bil tedaj še navzoč ter ali je zapustnik ob podpisu besedila oporoke izjavil, da podpisuje svojo oporoko. Sodišče druge stopnje je zato, da bi se dokazni postopek dopolnil v nakazani smeri, pritožbi tožnice ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje (3. odstavek 370. člena ZPP). Izrek o stroških pritožbenega postopka je posledica razveljavitve sodbe in temelji na določilu 3. odstavka 166. člena ZPP. Na podlagi določila 1. odstavka 498. člena ZPP, Ur. list RS št. 26/99 so bile v tem sklepu uporabljene določbe ZPP, Ur. list SFRJ št. 4/77-27/90 in RS št. 55/92.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 1466/93
• VSL sklep II Cp 1533/93
• VSRS sodba II Ips 338/2015