<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cp 1028/99

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:1999:I.CP.1028.99
Evidenčna številka:VSL42504
Datum odločbe:10.11.1999
Področje:stvarno pravo
Institut:motenje posesti - začasna odredba v postopku zaradi motenja posesti

Jedro

Če je tožnik z že izdano začasno odredbo po 442. členu ZPP/77 dosegel vrnitev v posestno stanje pred motitvenim dejanjem, ni ovir za meritorno odločanje o ugotovitvenem in prepovednem delu zahtevka iz tožbe zaradi motenja posesti, čeprav tožba ne vsebuje restitucijskega dela zahtevka.

 

Izrek

1. Pritožbi zoper sklep z dne 15.3.1999 se v točki III.

ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi v tem delu.

2. Pritožbi zoper sklep z dne 15.3.1999 (v točki I., II., in IV.) in z dne 18.11.1998 se zavrneta kot neutemeljeni in se izpodbijana sklepa potrdita.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v zgoraj navedeni pravdni zadevi dne 18.11.1998 na predlog stranke izdalo začasno odredbo, s katero je tožencu naložilo, da je dolžan odstraniti zapiralo v dimni cevi in s tem odmašiti dimnovodno cev večjega dimnika v prvem nadstropju stanovanjske hiše, stoječe na parc. št. 44/4 k.o. in vzpostaviti prejšnje stanje tako, da bo dimnovodna cev za odvajanje dimnih plinov od kurjenja kmečke peči, ki je v lasti tožnice, brez kakršnihkoli ovir in da bo nemoteno odvajanje dimnih plinov. Dne 15.3.1999 pa je sodišče s sklepom opr.

št. P 213/97-16 ugotovilo, da je toženec motil tožečo stranko v zadnji mirni soposesti s tem, da ji je dne 15.9.1997 zaprl dimno cev v večjem dimniku v prvem nadstropju stanovanjske hiše na parc. št.

441/4 k.o. in ji tako onemogočil kurjenje v kmečki peči (I. točka izreka) ter tožencu prepovedalo, da bi v bodoče s takimi in podobnimi dejanji posegal v soposest tožnice (II. točka izreka). V III. točki izreka je sodišče zavrglo pritožbo zoper sklep o začasni odredbi opr.

št. P 213/97-6 z dne 18.11.1998 in v IV. točki izreka toženi stranki naložilo plačilo stroškov postopka.

Zoper sklep opr. št. P 213/97-16 z dne 15.3.1999 in še pred tem zoper sklep o začasni odredbi opr. št. P 213/97-6 z dne 18.11.1998, se je pravočasno pritožil toženec iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi je toženec navajal, da je sklep, s katerim je sodišče ugotovilo motenje posesti, nezakonit in nepravilen, nepravilen in nezakonit pa je tudi sklep, s katerim je sodišče zavrglo njegovo pritožbo zoper začasno odredbo. Navaja, da začasna odredba prejudicira zadevo, še preden je sodišče odločilo o glavni stvari. V pritožbi prav tako navaja, da je tožeča stranka napačno postavila zahtevek, v okviru katerega bi moralo sodišče odločati, saj je posestna tožba dajatvena tožba, sama ugotovitev motenja pa nima nobenega smisla; ugotovitvenemu zahtevku bi moral namreč slediti dajatveni zahtevek, katerega pa tožeča stranka ni postavila in bi zaradi tega moralo sodišče "zahtevek zavreči". Toženec je tudi navedel, da je sodišče napravilo konstrukt s tem, ko je ugotovilo, da je tožbeni zahtevek skupaj z vloženo začasno odredbo pravilen in sposoben za obravnavanje, kar pa ne vzdrži pravne presoje. Prav tako pa je sodišče napačno zaključilo, da je zapiralo v dimniku namestil toženec, saj je zapiralo v dimniku že 28 let, sama pot dima pa je drugačna kot se skuša dokazati; zatrjuje pa tudi, da je sporni dimnik dostopen tudi skozi stanovanje tožnice. Smiselno predlaga predvsem razveljavitev izpodbijanih sklepov.

Pritožba zoper sklep z dne 15.3.1999 v III. točki je utemeljena.

442. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) določa, da lahko sodišče med postopkom v pravdah zaradi motenja posesti po uradni dolžnosti tudi brez zaslišanja nasprotne stranke izda začasne odredbe, ki se uporabljajo v izvršilnem postopku, da se odvrne preteča nevarnost protipravne poškodbe in prepreči nasilje ali odvrne nenadomestljiva škoda. V tem smislu in na tej trditveni podlagi je tožnica tudi predlagala izdajo začasne odredbe.

Zoper tak sklep ni posebne pritožbe in se lahko izpodbija le s pritožbo o glavni stvari. Glede na to, da se je toženec pritožil zoper ta sklep in je prvostopenjsko sodišče v III.

točki sklepa opr. št. P 213/97-16 z dne 15.3.1999 njegovo pritožbo zavrglo kot nedopustno, je potrebno ugotoviti, da je prvostopenjsko sodišče odločilo o zadevi, za katero je stvarno pristojno višje sodišče. S takšno odločitvijo pa je prvostopenjsko sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 4. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP, na katero pazi višje sodišče po uradni dolžnosti (2. odst.

365. člena ZPP). Zato je sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijani sklep v III. točki izreka razveljavilo na podlagi določbe 3. tč. 380. člena ZPP.

Pritožbi zoper sklep z dne 15.3.1999 v ostalem in zoper sklep z dne 18.11.1998 sta neutemeljeni.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožbeni zahtevek utemeljen in da obsega vse, kar je potrebno za učinkovito varstvo pred motenjem posesti. Pravilna je ugotovitev, da iz vsebine tožbe izhaja, da se nanaša na postavitev v prejšnje stanje, sicer pa je tako predlagano tudi v začasni odredbi, tožba pa vsebuje tudi prepovedni del tožbenega zahtevka. Tisto, kar bi tožnica dosegla z restitucijskim zahtevkom v tožbi, je že dosegla z izdajo začasne odredbe sodišča, ki je izvršilni naslov.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje, saj so tako zaslišane priče na glavni obravnavi, kakor tudi ogled, ki ga je opravilo prvostopenjsko sodišče v hiši tožnice in toženca, potrdili navedbe tožeče stranke v tožbi in tudi njena zatrjevanja na glavni obravnavi. To velja predvsem za dejstvo, da je toženec zamašil dimnovodno cev in s tem popolnoma onemogočil prehod dima iz kmečke peči tožeče stranke skozi dimnik, ki poteka od tožeče stranke skozi stanovanje tožene stranke; s tem pa je motil tožnico v mirni soposesti spornega dimnika. To sta potrdili tudi priči, ki sta eksperta na tem področju in sicer dimnikar, ki je na željo tožeče stranke poskušal dimnik omesti in očistiti, vendar mu je tožena stranka to preprečila, je pa ob čiščenju dumnika iz stanovanja tožnice opazil v dimniku v višini toženčevega stanovanja oviro, enako pa je izpovedal tudi požarni inšpektor, ki je na podlagi prijave dimnikarja (kateremu je bilo preprečeno ometanje dimnika s strani tožene stranke) pri tožnici in tožencu opravil ogled in videl v dimniku neko stvar, ki je ovirala prehod dima in za katero mu je celo toženec sam povedal, da jo je namerno namestil. Prav tako je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da so toženčeve navedbe glede dostopa tožeče stranke do dimnika skozi njeno stanovanje neresnične, saj sta tako tožnica kot toženec zatrdila, da sicer obstaja dostop do dimne kamre tudi skozi stanovanje tožnice, vendar je prehod založen z nekimi stvarmi in ga zaradi tega ni moč uporabiti. Toženec si pride sam s seboj v nasprotje, ko pravi, da ima tožnica dostop do dimne kamre, nato pa navaja, da ima tak dostop le on sam. O storilcu motitvenega dejanja torej ne more biti nikakršnega dvoma, medtem ko obstoječe posestno stanje med pravdnima strankama itak ni sporno.

V zvezi z začasno odredbo višje sodišče ugotavlja, da je bila izdana v skladu z 442. členom ZPP. Začasno odredbo po tem členu lahko izda sodišče tudi na predlog (pobudo) stranke. Prvostopenjsko sodišče je izdalo začasno odredbo pravilno, saj je tožeča stranka dokazala, da konkretna nevarnost obstoji, ker je bilo z zamašitvijo dimnovodne cevi ogroženo tako njeno lastno zdravje in življenje, kakor tudi zdravje in življenje dveh mladoletnih otrok, za katera je tožnica skrbela. Z nadaljnjim ravnanjem toženca pa bi lahko nastala nenadomestljiva škoda. Po drugi strani pa z izdano začasno odredbo ni nastala nobena škoda tožencu. Tako se po obrazloženem izkaže, da je na podlagi določbe 2. točke 380. čl. ZPP bilo treba zavrniti tudi toženčevo pritožbo zoper izdano začasno odredbo.

 


Zveza:

ZTLR člen 79, 79. ZPP (1977) člen 442, 442.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy00OTg5OQ==