VSL sklep I Cp 1128/99

Jedro

Laična pritožba zoper sklep okrajnega sodišča, poslana v okviru pritožbenega roka višjemu oz. okrožnemu sodišču, je pravočasna, čeprav je na okrajno sodišče prispela po izteku pritožbenega roka.

 

Izrek

Pritožbama zoper sklepa z dne 4.3.1999 in 12.5.1999 se ugodi ter se izpodbijana sklepa razveljavita.

Pritožba zoper sklep z dne 28.12.1998 se zavrne kot neutemeljena.

 

Obrazložitev

S sklepom z dne 28.12.1998 je sodišče prve stopnje zaradi umika tožbe postopek ustavilo, toženki pa naložilo, da tožeči stranki povrne pravdne stroške v znesku 25.580,00 SIT.

Proti temu sklepu se je toženka pritožila, njeno pritožbo pa je prvo sodišče kot prepozno zavrglo (sklep z dne 4.3.1999), ker jo je od okrožnega sodišča, kjer je bila vložena, prejelo po preteku 15-dnevnega pritožbenega roka. Tudi zoper ta sklep o zavrženju se je toženka pritožila in tokrat pritožbo poslala višjemu sodišču. Ker je od tam na okrajno sodišče prispela po izteku pritožbenega roka, jo je le-to zavrglo kot prepozno vloženo (sklep z dne 12.5.1999).

V pritožbi proti sklepu o zavrženju pritožbe z dne 12.5.1999 toženka, kot že v prejšnjih dveh navedenih pritožbah meni, da pravdnih stroškov ni dolžna plačati, ker je iztoževani znesek, ki ji je bil sicer brez njene krivde pomotoma izplačan (preplačilo), v celoti povrnila v skladu z dogovorom s tožečo stranko. Poudarja, da gre za napako na strani tožnika, ki jo je sama kljub težkemu finančnemu stanju sanirala, zato ni pravično, da bi trpela še pravdne stroške.

Pritožbi zoper oba sklepa o zavrženju pritožb sta utemeljeni, pritožba zoper sklep o stroških z dne 28.12.1998 pa ni utemeljena.

Ob preizkusu pritožbe zoper izpodbijani sklep z dne 12.5.1999 je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi izhajalo iz napačnega izhodišča, ko je pritožbo tožene stranke zavrglo kot prepozno. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa namreč izhaja, da je tožena stranka dne 12.3.1999 prejela sklep sodišča prve stopnje z dne 4.3.1999, zoper katerega je dne 23.3.1999 vložila pritožbo na Višje sodišče v Ljubljani, odkoder pa jo je sodišče prve stopnje prejelo šele dne 31.3.1999, torej že po izteku pritožbenega roka.

Zakon o pravdnem postopku (ZPP) v 7. odstavku 113. člena določa, da se vloga, ki je bila pred iztekom roka poslana nepristojnemu sodišču, pa je prispela k pristojnemu sodišču po izteku roka, šteje za pravočasno vloženo, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti ali očitni pomoti vložnika. Upoštevaje okoliščino, da je tožena stranka očitno prava nevešča stranka brez pooblaščenca v postopku, bi se sodišče prve stopnje nedvomno moralo poslužiti navedenega določila 113. člena ZPP. Ker tega ni storilo, je bistveno kršilo določbe pravdnega postopka po 1. odstavku 354. člena ZPP, saj je določbo tega zakona uporabilo nepravilno, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost sklepa. Iz tega razloga je bilo potrebno pritožbi tožene stranke ugoditi ter (kljub temu, da tega v svoji pritožbi ni izrecno predlagala) in izpodbijani sklep skladno z določilom 3. točke 380. člena ZPP razveljaviti.

Kot posledica navedene razveljavitve in s tem neobstoja izpodbijanega sklepa z dne 12.5.1999, pa se je pritožbeno sodišče moralo spustiti tudi v ugotavljanje okoliščin, ki so privedle do izpodbijanega sklepa, torej tudi v preverjanje sklepa sodišča prve stopnje z dne 4.3.1999 ter v preizkušanje pritožbe zoper ta sklep. Ob tem je pritožbeno sodišče ponovno ugotovilo enako situacijo kot v gornjem primeru, saj je sodišče prve stopnje z navedenim sklepom tudi tokrat napačno zavrglo kot prepozno pritožbo tožene stranke zoper sklep z dne 28.12.1999, ki je bila sicer v roku vložena pri nepristojnem sodišču (tožena stranka je prejela sklep z dne 8.1.1999, pritožbo je vložila dne 15.1.1999, k pristojnemu sodišču pa je prispela dne 25.1.1999). Iz razloga bistvene kršitve postopka po 1. odstavku 354. člena ZPP je bilo potrebno v skladu z določilom 3. točke 380. člena ZPP tudi tej pritožbi ugoditi ter sklep razveljaviti.

Končno se je pritožbeno sodišče spustilo tudi v preverjanje pritožbenih navedb tožene stranke zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 28.12.1998, s katerim je zaradi umika tožbe ustavilo postopek ter toženi stranki naložilo, da mora tožeči stranki povrniti stroške postopka.

Sodišče prve stopnje je, izhajajoč iz določila 1. odstavka 158. člena ZPP, pravilno odločilo, da je tožena stranka tožeči stranki dolžna povrniti stroške postopka, saj je dolgovani znesek poravnala šele po vložitvi tožbe.

Pritožbeno sodiošče pa tudi ne more slediti pritožbenim navedbam tožene stranke o slabem premoženjskem stanju. Zakon o pravdnem postopku v 1. odstavku 172. člena določa, da sodišče oprosti plačila stroškov postopka stranko, ki po svojem splošnem premoženjskem stanju ne zmore teh stroškov brez škode za nujno preživljanje sebe in svoje družine. Tožena stranka ni predložila nobenega dokaza oz. potrdila o premoženjskem stanju v potrditev svojih navedb, znesek 25.580,00 SIT pa tudi sicer ni tako visok, da bi bilo verjetno, da bi plačilo lahko ogrozilo nujno preživljanje tožene stranke ter njene družine. Pri tem ne gre prezreti dejstva, da je bila toženka kljub zatrjevanim težavam vendarle sposobna takoj po vložitvi tožbe poravnati toliko višji dolgovani znesek 95.610,00 SIT, zaradi česr je tudi prišlo do umika tožbe. Pritožbeno sodišče je zato skladno z določilom 2. točke 380. člena ZPP pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje z dne 28.12.1998.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 1123/2000
• VSL sklep II Cp 1569/93
• VSL sklep I Cp 1227/98