VSL sklep Cpg 1761/96

Jedro

Registrsko sodišče lahko zavrže predlog za vpis v sodni register samo, če niso izpolnjene procesne predpostavke za odločanje in predlagatelj pomanjkljivosti kljub pozivu v danem roku ne odpravi. Zaradi pomanjkanja materialno pravnih predpostavk (na primer da zemljišča v družbeni lastnini ni mogoče vložiti v d.o.o. kot stvarnega vložka) tega ne more storiti, tudi če je predlagatelja pozvalo, naj to pomanjkljivost odpravi, ta pa tega ne stori. V takem primeru mora o predlogu meritorno odločiti.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne registrskemu sodišču v novo odločanje.

 

Obrazložitev

Registrsko sodišče je zavrglo predlog za vpis sprememb v sodni register, ker je ocenilo, da je bila priglasitev nepopolna, predlagatelj pa predloga kljub pozivu v danem roku ni popravil.

Zoper sklep se je predlagatelj pravočasno pritožil zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter bistvene kršitve določb postopka in predlagal njegovo spremembo ali razveljavitev. Navedel je, da je stališče registrskega sodišča, da vrednost funkcionalnega zemljišča v družbeni lastnini, na katerem stoji poslovni objekt v zasebni lasti, ne more biti vložena kot stvarni vložek v d.o.o., napačno. Zato je bil predlog za vpis sprememb v sodni register ob izdaji izpodbijanega sklepa popoln in sposoben za obravnavanje. Sodišče ni imelo podlage za izdajo odredb za popravo oziroma dopolnitev predloga z dne 22.4. in 8.5.1996, ki sta bili izdani samo zaradi napačnega stališča, da funkcionalnega zemljišča ni mogoče vložiti v družbo, ker je v družbeni lastnini.

Sploh pa obrazci niso bili nepravilno izpolnjeni in to ne more biti razlog za zavrženje predloga, kot bi sledilo iz obrazložitve napadenega sklepa.

Pritožba je utemeljena.

Pravilna je trditev v pritožbi, da je registrsko sodišče dne 22.4.1996 izdalo predlagatelju odredbo, s katero ga je pozvalo na dopolnitev priglasitve, samo zato, ker se je postavilo na stališče, da vrednosti zemljišča v družbeni lastnini, na katerem so poslovni objekti (ki so bili kot stvarni vložek vloženi v družbo), ni mogoče vložiti v družbo kot stvarni vložek. Ne glede na pravilnost ali nepravilnost tega stališča pritožbeno sodišče ugotavlja, da pri tem ne gre za vprašanje obstoja procesnih predpostavk, predpisanih v 29. členu ZSR, ampak za vprašanje utemeljenosti predloga za vpis v sodni register (pri čemer seveda drži pritožbena trditev, da so bili vsi obrazci sicer pravilno izpolnjeni in to ni mogel biti razlog za poziv na dopolnitev predloga in torej ne more biti niti razlog za njegovo zavrženje). Registrsko sodišče je sicer lahko opozorilo predlagatelja na nepravilnost njegovega predloga (če je že zavzelo stališče, da vrednosti funkcionalnega zemljišča ni mogoče vložiti v družbo kot stvarni vložek), vendar ne pod sankcijo zavrženja. Ta sankcija je namreč predpisana samo za primer, ko predlagatelj ne odpravi tistih pomanjkljivosti svojega predloga, ki onemogočajo vsebinsko odločanje o njem in ki so kot procesne predpostavke predpisane v 29. členu ZSR (glej določbo 30. člena ZSR). Zaradi tega je bila odredba z dne 22.4.1996 (v posledici tega pa tudi odredba z dne 8.5.1996) kot odredba na odpravo procesnih pomanjkljivosti izdana brez podlage, kar pomeni, da posledica nespoštovanja teh odredb ne more biti zavrženje predloga za vpis sprememb v sodni register. Iz tega razloga je sodišče druge stopnje na podlagi določbe 3. točke 39. člena ZSR pritožbi predlagatelja ugodilo, sklep registrskega sodišča razveljavilo in mu vrnilo zadevo v novo odločanje.

V novem postopku bo moralo registrsko sodišče dokončno ugotoviti, kateri je tisti stvarni vložek, ki ga želijo družbeniki vložiti v družbo in kakšni so torej deleži posameznih družbenikov. Glede na to, da funkcionalno zemljišče praviloma deli usodo zgradbe, ki stoji na njem in da lastnik zgradbe lahko takrat, ko razpolaga z zgradbo (kar je tudi takrat, ko jo vloži v gospodarsko družbo kot stvarni vložek), razpolaga tudi s funkcionalnim zemljiščem (v posledici česar bo nosilec pravice uporabe na zemljišču v družbeni lastnini postala družba, v katero je vložena zgradba), bo moralo ponovno pretehtati svoje stališče o nedovoljenosti takega vlaganja in poiskati pravno podlago za tako prepoved, če bo družbenikom ponovno odreklo pravico vložiti v družbo tudi svojo pravico uporabe na funkcionalnem zemljišču. Če bodo družbeniki vztrajali pri stvarnem vložku, ki bo vključeval tudi funkcionalno zemljišče v družbeni lastnini, bo moralo o takem predlogu na koncu vsebinsko odločiti (torej mu ugoditi ali ga zavrniti).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VDSS Sklep Psp 122/2019
• Sklep I Up 145/2010
• VSL sklep II Cp 2027/99