VSL sklep I Cp 1118/96

Jedro

Določba 2. odst. 78. člen ZDEN, po kateri preide zapuščina na dediče z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji, je specialna določba glede na splošno pravilo, določeno v 132. členu ZD. Če zapustnikov potomec umre sicer za zapustnikom, vendar pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji, njegov zakonec ne preide v poštev za dedovanje, temveč le eventuelni potomci oz. zapustnikovi vnuki po vstopni pravici (12. člen ZD).

 

Izrek

1. Pritožba dedinje M. V. L. se zavrže.

2. Pritožba dedinje D. L. se kot neutemeljena zavrne in se sklep o dedovanju s to pritožbo v izpodbijanem delu (4. odstavek točke I.

izreka) potrdi.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju ugotovilo, da v zapuščino spada poslovni prostor Ma. zgradbi na C., kar po denacionalizacijski odločbi predstavlja 6913/20000 nepremičnin, vpisanih pri z.k. telesu I. in II. vl. št. 944 k.o. J., v zapuščino pa spadata tudi parceli št. 239 in 284, obe gozd, vpisani pri vl.št.

130 k.o. B. Nadalje je ugotovilo, da je zapustnik napravil oporoko pred pričama dne 23.7.1981, s katero pa ni razpolagal z denacionaliziranim premoženjem pri vl.št. 944 k.o. J., niti z nepremičninami pri vl.št. 130 k.o. B., katerih je bil v času smrti zapustnik že zemljiško-knjižni lastnik. Ugotovilo je tudi, da je glede nepremičnin, ki so bile zapustniku vrnjene z denacionalizacijsko odločbo nastopilo dedovanje po zakonu o dedovanju (ZD) in Zakonu o denacionalizaciji (ZDEN), glede zapustnikovih nepremičnin vl.št. 130. k.o. B. pa dedovanje po določbah ZD. (prvi trije odstavki točka I. izreka). Nadalje je ugotovilo, da nepremičnine, ki so bile zapustniku vrnjene z denacionalizacijsko odločbo, dedujejo zakoniti dediči 1. dednega reda, zapustnikova vdova B. L., zapustnikova hčerka M. V. L. ter po vstopni pravici po zapustnikovemu pokojnemu sinu A. L. zapustnikova vnukinja L. R. in sicer vsak do 1/3 zapuščine (4. odstavek, točka I. izreka). Ugotovilo je tudi, da se je zapustnikova vdova B. L. svojemu dednemu deležu na denacionaliziranem premoženju odpovedala v korist hčerke M. V. L., ki deduje 2/3 denacionaliziranega premoženja. Ugotovilo je tudi, da zapustnikove nepremičnine vl.št. 130 k.o. B. dedujejo zap. vdova B.

L., zap. hčerka M. V. L. ter zapustnikov pok. sin A. L. vsak do 1/3 zapuščine.

Proti sklepu o dedovanju sta se prvočasno pritožili dedinji M. V. L.

in D. L.

Dedinja M. V. L. se pritožuje le glede odločitve sodišča prve stopnje o dedovanju nepremičnine vl.št. 130 k.o. B. in predlaga, da se sklep o dedovanju v tem delu nadomesti z drugim sklepom, po katerem bo pritožnica dedovala tudi delež do 1/3 zap. vdove B. L., torej skupno to nepremičnino do 2/3, ker se je zap. vdova z dedno izjavo z dne 1.4.1996 odpovedala v korist pritožnice vsega premoženja, ki se v Republiki Sloveniji glasi na zapustnika, torej tudi nepremičnin vl.št. 130 k.o. B.

Dedinja M. V. L. pa se pritožuje zoper sklep o dedovanju v drugem delu, torej v delu, v katerem je bilo odločeno o dedovanju denacionaliziranega premoženja. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklepo v tem delu spremeni tako, da nepremičnine, ki so bile zapustniku vrnjene z denacionalizacijsko odločbo, deduje do 1/6 dedinja D. L., torej pritožnica, do 1/6 pa dedinja L. R. , ter da odredi vknjižbo lastninske pravice dedičev na nepremičninah, vrnjenih z denacionalizacijsko odločbo.

Pritožba dedinje M. V. L. ni dovoljena, pritožba dedinje D. L. pa ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je na podlagi pritožbenega predloga dedinje M.

V. L. s sklepom o spremembi sklepa o dedovanju opr.št. D 56/96 z dne 4.9.1996 sklep o dedovanju z dne 27.5.1996 pod točko III. spremenilo tako, da se pri zapustnikovih nepremičninah, vpisanih pri vl.št. 130 k.o. B. , vknjiži lastninska pravica na pritožnico M. V. L. do 2/3 in na D. L. do 1/3. S tem je bilo pritožbenemu predlogu pritožnice M. V.

L. v celoti ugodeno, zato v času pritožbenega odločanja ta pritožnica nima več nikakršnega pravnega interesa na pritožbi. Po določbi 3. odstavka 358. člena ZPP v zvezi s 163. čl. ZD je pritožba nedovoljena, če pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo. Po določbi 367. člena ZPP sodišče druge stopnje zavrže s sklepom nedovoljeno pritožbo, če tega ni storilo že sodišče prve stopnje.

Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijanega sklepa o dedovanju glede dedovanja denacionaliziranega premoženja navedlo, da to dedovanje urejajo določbe Zakona o denacionalizaciji v členih 74. do 83. Po določbi 2. odstavka 78. člena ZDEN preide pokojnikova zapuščina na njegove dediče z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji, kar v predmetni zadevi pomeni, da je glede na pravnomočnost te odločbe premoženje prešlo na dediče dne 13.2.1996. Ker pa je zap. sin A. L. umrl že leta 1987, torej pred pravnomočnostjo zgoraj navedene odločbe o denacionalizaciji, ni dedoval denacionaliziranega premoženja po zapustniku. Zato žena A.

L., to je pritožnica D. L. ni dedinja, temveč je dedinja po zapustniku samo njegova hčerka oziroma zap. vnukinja L. R. po vstopni pravici. S tako odločitvijo in razlogi zanjo se pritožbeno sodišče popolnoma strinja. Pritožnica D. L. sicer v obrazložitvi svoje pritožbe pravilno zatrjuje, da 82. člen ZDEN določa, da sodišče razdeli premoženje, ki je pripadlo zapustniku po odločbi o denacionalizaciji, s sklepom iz 1. odstavka 221. člena ZD, ki določa postopek o dedovanju pozneje najdenega premoženja. Po tej določbi sodišče v primeru, če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč razdeli to premoženje z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju.

Če prej ni bilo zapuščinske obravnave, jo sodišče opravi le tedaj, če obstaja najdeno premoženje iz nepremičnin. V obravnavani zapuščinski zadevi pa doslej nobeno sodišče ni izdalo nobenega sklepa o dedovanju. Zapustnik je živel v Vodicah pri Šibeniku in je s premoženjem, ki ga je tam imel, še pred svojo smrtjo razpolagal s pogodbo. V času njegove smrti se za nepremično premoženje, o katerem je bilo odločeno o sedaj izpodbijanim sklepom o dedovanju, še ni vedelo. Gre torej za posebno situacijo, ko se je sicer res našlo novo premoženje v smislu določbe 221. člena ZD, vendar pred tem ni bil izdan sklep o dedovanju, ker se ob smrti zapustnika ni vedelo za kakršnokoli premoženje, o katerem bi bilo potrebno odločati s sklepom o dedovanju. Sodišče prve stopnje torej svoje odločitve ni moglo opreti na prej izdani sklep o dedovanju, ker ga pač ni bilo .

Odločiti je moralo samostojno in povsem na novo. Pri tem pa je po prepričanju pritožbenega sodišča pravilno štelo,d a je v skladu z določbo 2. odstavka 78. člena ZDEN pokojnikova zapuščina, o kateri se je odločalo v tem postopku, prešla na njegove dediče z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji, torej šele dne 13.2.1996. Ker pa je zapustnikov sin A. L. umrl še pred tem v letu 1987, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da ni dedič po zapustniku. V posledici tega pa je pravilen tudi nadaljnji zaključek sodišča prve stopnje, da žena pokojnega A. L. ni dedinja po zapustniku, saj ni z njim v nobenem takšnem sorodstvenem razmerju, da bi lahko prišla v poštev kot dedinja po zapustniku. Odločitev sodišča prve stopnje, da je dedinja po zapustniku le hčerka pokojnega A. L., torej zap.

vnukinja L. R. po vstopni pravici iz 12. čl. ZD se tako pokaže kot povsem pravilna in zakonita, pritožba D. L. pa kot neutemeljena.

Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo dedinje M. V. L.

zavrglo, pritožbo dedinje D. L. pa kot neutemeljeno zavrnilo in sklep o dedovanju sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 16/2000
• VSL sklep II Cp 79/2000
• VSL sklep II Cp 825/96