<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep Cpg 1192/96

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:1996:CPG.1192.96
Evidenčna številka:VSL00633
Datum odločbe:18.09.1996
Področje:STEČAJNO PRAVO
Institut:terjatev - ločitvena pravica - poplačilo upnika

Jedro

Pogoj za realizacijo ločitvene pravice je, da sta ugotovljeni tako terjatev kot tudi ločitvena pravica. Čeprav gre za hipoteko, nastalo s sporazumom med upnikom, dolžnikom in hipotekarnim dolžnikom po 251.c členu ZIP in je stečajni dolžnik kot hipotekarni dolžnik izgubil pravdo za ugotovitev, da ne obstoji ločitvena pravica, ni izpolnjen pogoj za izvršitev ločenega poplačila, če je bil upnik napoten na pravdo za ugotovitev obstoja terjatve in ta torej še ni ugotovljena.

 

Izrek

Pritožba zoper sklep z dne 22.7.1996 se zavrne kot neutemeljena in se ta sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Pritožbi zoper sklep z dne 29.7.1996 se ugodi in se ta izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 22.7.1996 zavrnilo upnikov predlog za izdajo sklepa o realizaciji ločitvene pravice po 143. členu ZPPSL, ker niti terjatev niti ločitvena pravica nista ugotovljeni.

Zoper sklep se je upnik pravočasno pritožil zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter predlagal njegovo spremembo. Navedel je, da stečajni upravitelj ni pravočasno vložil tožbe na ugotovitev neobstoja ločitvene pravice.

Zato je bila tožba zavržena, kar pomeni, da je bila ločitvena pravica pravnomočno ugotovljena, s tem pa tudi terjatev, saj ločitvene pravice brez terjatve ni. Tudi z zavrnitvijo tožbenega zahtevka na izpodbijanje pravnih dejanj je ločitvena pravica potrjena. Terjatev je bila ugotovljena s sporazumom po 251.c členu ZIP, torej zanjo obstoji izvršilni naslov, zato bi moral biti na pravdo za ugotovitev, da terjatev ne obstoji, napoten stečajni upravitelj, kar pa glede na to, da je bil napoten že na pravdo za ugotovitev neobstoja ločitvene pravice, niti ni bilo potrebno. Upnik pa tožbe na ugotovitev obstoja prerekane terjatve ni vložil zato, ker ni prejel napotitvenega sklepa.

Pritožba ni utemeljena.

Sklep o realizaciji ločitvene pravice izda stečajni senat samo v primeru, da sta tako terjatev kot ločitvena pravica ugotovljeni (4. odst. 143. člena ZPPSL). Dejstvo je, da je v obravnavanem primeru stečajni upravitelj prerekal tako terjatev kot tudi ločitveno pravico. Dejstvo je tudi, da je bil upnik napoten na pravdo za ugotovitev obstoja terjatve in je tudi vložil ustrezno tožbo (ali je bila napotitev pravilna ali ne in ali je bila nato tožba vložena pravočasno ali ne, tu ni bistveno in bo o tem še odločeno). Za sedaj to pomeni, da terjatev ni ugotovljena, zaradi česar je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da podlage za izdajo sklepa po 4. odst.

143. člena ZPPSL ni. Pri tem pritožbeno sodišče glede na dokaj obširne pritožbene navedbe samo na kratko pripominja, da prerekanje ločitvene pravice (ugotovljene s pravnomočnim sklepom sodišča in vpisane v zemljiško knjigo) še ne pomeni avtomatično tudi prerekanja same terjatve in da terjatev in ločitvena pravica za njeno poplačilo nista tako tesno povezani, da bi ugotovitev ločitvene pravice vedno pomenila tudi ugotovitev terjatve. Hipoteka namreč nastane s posebno pogodbo, kar je posebej jasno v primeru, ko glavni dolžnik ni ista oseba kot hipotekarni dolžnik. Zato so tudi razlogi za neobstoj hipoteke lahko drugi od razlogov za neobstoj terjatve. Res pa je, da v primeru prenehanja terjatve preneha tudi hipoteka kot akcesorna pravica. Pri tem je treba določbo 5. odst. 143. člena ZPPSL nujno povezati z določbo 4. odst. istega člena. To pa pomeni, da mora biti tudi v primeru prerekanja ločitvene pravice iz 5. odst. 143. člena ZPPSL in nato ugotovitve njenega obstoja za izdajo sklepa po 4. odst.

te zakonske določbe vedno ugotovljena tudi terjatev. Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 2. točke 380. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL neutemeljeno pritožbo zoper sklep o zavrnitvi predloga za izdajo sklepa po 143. členu ZPPSL zavrnilo in ta sklep potrdilo.

S sklepom z dne 29.7.1996 je sodišče prve stopnje zavrglo upnikovo pritožbo zoper sklep o napotitvi na pravdo zaradi ugotovitve obstoja terjatve, češ da jo je upnik vložil prepozno.

Zopre ta sklep se je upnik pravočasno pritožil iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal njegovo razveljavitev. Navedel je, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da mu je bil sklep o napotitvi na pravdo vročen dne 2.2.1995. S sodno pošiljko je bil njegovemu takratnemu pooblaščencu vročen samo sklep o napotitvi stečajnega upravitelja na pravdo za ugotovitev neobstoja ločitvene pravice, ne pa tudi sklep o napotitvi upnika na pravdo za ugotovitev obstoja terjatve.

Ta pritožba je utemeljena.

Upnik je v stečajnem postopku večkrat zahteval vročitev sklepa o napotitvi na pravdo za ugotovitev obstoja terjatve. V svojih vlogah je obširno opisoval, da njegov pooblaščenec tega sklepa ni prejel, kljub temu, da je na povratnici, podpisani dne 2.2.1995 navedeno, da sta v kuverti dva sklepa (z isto opravilno številko). To je dokazoval tudi s potrdilom takratnega pooblaščenca, sedaj notarja. Vseh teh zatrjevanih odločilnih dejstev pa sodišče prve stopnje ni ocenilo, ampak je v obrazložitvi sklepa svojo odločitev o zavrženju pritožbe oprlo na dejstvo, da je iz navedene povratnice razvidno, da je upnik preko svojega pooblaščenca sklep prejel dne 2.2.1995. To pa pomeni, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje, pomembno za odločitev o pravočasnosti pritožbe, nepopolno ugotovilo, kar upnik v pritožbi utemeljeno graja. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 3. točke 380. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL pritožbi ugodilo in ta izpodbijani sklep razveljavilo ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek.

V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje preizkusiti trditve upnika v zvezi z vročitvijo sklepa o napotitvi na pravdo in jih z izvedbo predlaganih dokazov (ocena dopisa notarja, morda pa tudi njegovo zaslišanje) preveriti, nato pa na novo ugotoviti, ali je njegova pritožba pravočasna ali ne.

 


Zveza:

ZPPSL člen 143, 143/4, 143/5, 143, 143/4, 143/5.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy00NjcyMQ==