VSL sklep Cpg 1314/95

Jedro

Začasna odredba ni izvršilni naslov, zato za njeno izvršitev ni potreben nov predlog za izvršbo, ki bi ga bilo treba v postopku zaradi motenja posesti vložiti v roku 30 dni od izteka paricijskega roka, določenega za izvršitev nenadomestnega dejanja.

Zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje na podlagi začasne odredbe, izdane v postopku zaradi motenja posesti, določilo denarno kazen, če dolžnik v danem roku ne bo opravil določenega nenadomesnega dejanja, je dovoljen ugovor.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika kot neutemeljenega ter odločilo, da ostane sklep o izvršbi opr. št. III Ig .... z dne 15.7.1994 v zvezi s sklepom opr. št. III ..... z dne 19.7.1994 v celoti v veljavi. Z navedenim sklepom pa je sodišče dovolilo izvršbo z izrekom denarne kazni v znesku 200.000,00 SIT, če dolžnik v naknadnem roku 3 dni ne bo priklopil upnikove polnilnice na vodovodno omrežje v obsegu, ki zadostuje za normalno polnjenje vode. Izvršba je bila dovoljena na podlagi začasne odredbe Temeljnega sodišča v K., opr. št. I Pg .... z dne 19.5.1994, izdane v pravdi zaradi motenja posesti.

Zoper sklep se pritožuje dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da ga višje sodišče spremeni tako, da ugovoru ugodi, podrejeno pa, da ga razveljavi in zadevo vrne v ponovno obravnavo in odločanje prvostopnemu sodišču. V pritožbi navaja, da je upnik zamudil rok za vložitev predloga za izvršbo, kar je sicer navajal že v ugovoru, vendar pa temu prvostopno sodišče ni sledilo, saj je v motenjskih pravdah rok za vložitev izvršbe 30 dni po izdani odločbi, ne glede na to ali je izdan končen sklep glede motenja posesti ali pa začasna odredba, zato meni, da je stališče prvostopnega sodišča nepravilno. Nadalje navaja, da je izvršba v navedenem obsegu nemogoča in neizvedljiva, saj upnikove polnilnice ni mogoče priklopiti na vodovodno omrežje, ker upnik nima uporabnega dovoljenja za polnilnico, polnilnica ni sanitarno-tehnično usposobljena, ni priključena na Vodovod K., ker manjka približno 5,8 km cevovoda, od sanitarne inšpekcije nima dovoljenja za poskusno obratovanje po provizoričnem cevovodu, za cevovod od mejnega platoja do polnilnice nima niti lokacijskega niti gradbenega dovoljenja. Poleg tega je Republika Slovenija šele v zadnjem času razpisala koncesijo za koriščenje te vode. Poleg navedenega se dolžnik pritožuje tudi zoper naloženo kazen ter navaja, da je previsoka, ker dolžnik ni profitno podjetje in ne razpolaga z velikimi finančnimi sredstvi.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče zavrača očitke pritožbe, da je upnik zamudil zakonski rok 30 dni za vložitev predloga za izvršbo. Začasna odredba je namreč eno od sredstev zavarovanja, v postopku zavarovanja pa se smiselno uporabljajo določbe Zakona o izvršilnem postopku (ZIP) o izvršbi (glej 244. člen). Začasno odredbo kot sredstvo zavarovanja dovoljuje in opravlja sodišče (3. člen ZIP). Začasna odredba se dovoli (če so izpolnjeni predpisani pogoji) in ker je urejena v ZIP, kot taka predstavlja sredstvo izvršilnega prava. Zato ni mogoče govoriti o začasni odredbi kot o izvršilnem naslovu, na podlagi katerega sodišče po potrebi (ponovno) dovoli izvršbo. Glede na navedeno torej upnik ni zamudil 30-dnevnega roka, ki ga Zakon o pravdnem postopku (ZPP) v 444. členu določa za izvršitev sklepa, s katerim je tožencu po tožbi zaradi motenja posesti naloženo kakšno dejanje, torej za izvršitev izvršilnega naslova.

Prav tako je neutemeljena pritožba v delu, kjer upnik našteva, katerih listin vse nima dolžnik, ker gre za pravdo zaradi motenja posesti. Obravnavanje motenjske tožbe se omeji samo na pretresanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja.

Izključeno je pretresanje o pravici posesti, o pravni podlagi, poštenosti ali nepoštenosti posesti, zaradi česar so pritožnikove navedbe, podane v tej smeri, nerelevantne. Sicer pa je o njih že odločeno z začasno odredbo.

Pritožbeno sodišče pa je štelo kot utemeljen razlog dolžnika, da je izvršba v dovoljenem obsegu nemogoča in neizvedljiva, če manjka približno 5,8 km cevovoda, kot trdi dolžnik v pritožbi, saj meni, da le-to predstavlja razlog, ki preprečuje izvršbo. ZIP v 50. členu določa, da je ugovor zoper sklep o izvršbi (ki je v obravnavanem primeru le sklep o izvršitvi že dovoljene začasne odredbe) dopusten iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo ter nato primeroma našteva razloge. Ker je potrebno preizkusiti oziroma ugotoviti, ali cev je ter tako, ali je taka izvršba kot je zahtevana mogoča, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 380. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP).

V novem postopku naj sodišče nemudoma razpiše narok, na katerem naj zasliši stranki in priče, po potrebi pa naj opravi ogled na kraju samem in tako ugotovi ali vodovodna cev je ali je ni ter tako, ali je polnilnica priključena na Vodovod K. Potem naj po skrbni presoji o zadevi ponovno odloči.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 668/2001
• VSL sklep II Cp 2062/94
• VSL sklep III Cp 1307/99