VSL sklep Cpg 1770/94

Jedro

Če sklep o glavni razdelitvi še ni bil pravnomočen, je tožeča stranka imela pravni interes za tožbo. Zoper sklep stečajnega senata o glavni razdelitvi je namreč dovoljena pritožba. Če bi drugostopno sodišče po vloženi pritožbi sklep o glavni razdelitvi razveljavilo, bi se stečajni postopek vrnil v fazo pred narokom za glavno razdelitev. Tako bi nastopila možnost, da bi bila terjatev tožeče stranke pravnomočno ugotovljena do delitve stečajne mase (do zaključitve glavnega razdelitvenega naroka). S pravnomočnostjo sklepa o glavni razdelitvi pa je prenehal pravni interes za ugotovitveno tožbo. Terjatve, ki so bile prijavljene po preteku roka, ki je bil določen za njihovo prijavo, pa kot prerekane niso bile pravnomočno ugotovljene do zaključitve glavne razdelitvenega naroka, se tako ne upoštevajo pri glavni razdelitvi. Potrjeni osnutek prve (glavne) stečajne razdelitve je dokončen seznam upniških terjatev. Kasneje pritekla sredstva so predmet poznejše stečajne razdelitve, vendar je osnova za te kasnejše razdelitve seznam upnikov in njihovih priznanih terjatev iz osnutka za glavno razdelitev, ki ga je stečajni senat sprejel s sklepom na naroku. Rezervacija sredstev je uzakonjena v korist upnikov, katerih (pravočasno prijavljene, toda) prerekane terjatve do zaključitve glavnega razdelitvenega naroka še niso pravnomočno ugotovljene. Smisel rezervacije je v tem, da se iz razdelitvene mase izloči sorazmeren del sredstev za tiste upnike, ki so svoje terjatve prijavili v roku, ki je bil določen za njihovo prijavo, pa so bile nato prerekane oz. tistih terjatev, ki so bile prijavljene po preteku roka, ki je bil določen za njihovo prijavo, pa so bile nato prerekane in pravnomočno ugotovljene do zaključitve glavnega razdelitvenega naroka. Rezervirana sredstva so namenjena za terjatve, ki bodo (če bodo) naknadno ugotovljene, s tem da morajo biti ugotovljene do konca prve (glavne) razdelitve, ne pa kasneje. Če se terjatev ne upošteva pri glavni razdelitvi, zanjo tudi ne pride v poštev rezervacija sredstev.

 

Izrek

Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo ugotovitveno tožbo tožeče stranke z dne 28.5.1992, ker ni bil več podan pravni interes (prvi odstavek izreka). Istočasno pa je tožeči stranki naložilo povrnitev 86.604,00 SIT pravdnih stroškov tožene stranke z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 31.8.1994 dalje, v 8 dneh (drugi odstavek izreka).

Proti navedenemu sklepu se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožeča stranka. Predlagala je razveljavitev izpodbijanega sklepa in (smiselno) vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pri tem je tožeča stranka sicer opredeljeno navedla stroške (sodne takse), ki so ji nastali z vložitvijo pritožbe, vendar ni določeno zahtevala njihove povrnitve (prvi odstavek 164. člena Zakona o pravdnem postopku).

Pritožba ni utemeljena.

Tožeča stranka svoje terjatve ni prijavila v roku 30 dni od dneva objave oklica o začetku stečajnega postopka (6. točka 90. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji: Uradni list SFRJ št. 84/89). Zato njena terjatev ni bila preizkušena na prvem naroku za preizkus terjatev (drugi odstavek 124. člena ZPPSL), ampak šele na četrtem naroku dne 7.5.1992 (drugi odstavek 126. člena ZPPSL). Na tem naroku je stečajni upravitelj njeno terjatev prerekal (prvi odstavek 125. člena ZPPSL). To je imelo za posledico, da je stečajni senat tožečo stranko (kot stečajnega upnika) napotil na pravdo (prvi odstavek 127. člena ZPPSL). Za nadaljnjo posledico pa je imelo, da se njena terjatev ni upoštevala pri glavni razdelitvi, saj ni bila pravnomočno ugotovljena do zaključitve glavnega razdelitvenega naroka (četrti odstavek 126. člena ZPPSL).

Tožeča stranka je bila s sklepom Temeljnega sodišča v ...., enote v ..... z dne 7.5.1992, opr. št. St ..... (A1) napotena na pravdo. To pravdo je začela v predpisanem roku (z ugotovitveno tožbo z dne 28.5.1992) in je o tem tudi obvestila stečajni senat (tretji odstavek 127. člena ZPPSL). Ker je ugotovitvena tožba predvidena in dopuščena z ZPPSL, se predpostavlja, da je ob vložitvi tožbe dne 28.5.1992 bil podan pravni interes. Zato ga tožeči stranki ni bilo treba zatrjevati in tudi ne izkazovati.

Navedeni pravni interes je bil podan ne glede na to, da je bil istega dne, ko je bil četrti narok za preizkus prijavljenih terjatev, tudi (takoj za njim) prvi (glavni) razdelitveni narok. Tožeča stranka je namreč ves čas, dokler sklep o glavni razdelitvi ni postal pravnomočen, še imela pravni interes na tožbi. Zoper sklep stečajnega senata o glavni razdelitvi je namreč dovoljena pritožba (prvi odstavek 10. člena ZPPSL), saj zakon ne določa drugače. Če bi torej drugostopno sodišče sklep o glavni razdelitvi na vloženo pritožbo razveljavilo, bi s tem stečajni postopek vrnilo v fazo pred narokom za glavno razdelitev. Tako bi nastopila možnost, da bi bila terjatev tožeče stranke pravnomočno ugotovljena do delitve stečajne mase (do zaključitve glavnega razdelitvenega naroka). Takšno je stališče Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani v odločbi z dne 26.8.1993, opr. štev. III Ips 34/93. Vendar pa morajo biti procesne predpostavke (v konkretnem primeru pravni interes za ugotovitveno tožbo) podane tudi ob odločanju prvostopnega sodišča, ne samo ob vložitvi tožbe. Tega pravnega interesa pa dne 31.8.1994 (kot je to pravilno ugotovilo prvostopno sodišče) ni več bilo. To pa zaradi tega, ker je sklep o glavni razdelitvi z dne 7.5.1992 že postal pravnomočen. Prerekane terjatve, ki so bile prijavljene po poteku roka, določenega za njihovo prijavo, se namreč ne upoštevajo pri glavni razdelitvi, razen če so pravnomočno ugotovljene do zaključitve glavnega razdelitvenega naroka (četrti odstavek 126. člena ZPPSL). To pa sporna terjatev ni bila.

Torej je s pravnomočnostjo prve (glavne) stečajne razdelitve odpadel presumirani pravni interes na ugotovitveni tožbi.

Rezervacija sredstev (po prvem odstavku 139. člena ZPPSL) je uzakonjena v korist tistih upnikov, katerih prerekane terjatve so bile pravočasno uveljavljane v posebnem postopku, pa do zaključitve glavnega razdelitvenega naroka še niso bile pravnomočno ugotovljene.

Takšno je stališče Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani v sklepu z dne 24.3.1993, opr. štev. III Ips 14/93. Vendar pa se rezervacija opravi samo za zavarovanje izplačila tistih prerekanih terjatev, ki se bodo upoštevale pri glavni razdelitvi. Potrjeni osnutek prve oz. glavne stečajne razdelitve je namreč dokončen seznam upniških terjatev, in sicer tistih upniških terjatev, ki so bile pravočasno prijavljene, in tistih, ki niso bile pravočasno prijavljene, pa so bile pravnomočno ugotovljene do zaključitve glavnega razdelitvenega naroka. Smisel rezervacije sredstev je namreč v tem, da se rezervirana sredstva porabijo za izplačilo tistih terjatev, ki bodo (če bodo) naknadno ugotovljene - s tem da morajo biti ugotovljene do konca glavne (prve) razdelitve, ne pa kasneje.

Zato se za zavarovanje izplačila terjatve, ki je bila prerekana na naroku dne 7.5.1992, iz razdelitvene mase ni izločil sorazmeren del sredstev in se to ni navedlo v osnutku za glavno razdelitev (prav tako z dne 7.5.1992). Prerekana terjatev namreč ni bila ugotovljena do konca glavnega razdelitvenega naroka dne 7.5.1992. Pri tem ni pomembno, če se po pravnomočnosti sklepa o glavni razdelitvi v stečajno maso še vedno stekajo sredstva, saj je osnova za razdelitev stečajne mase seznam upnikov in njihovih priznanih terjatev iz osnutka za glavno (prvo) razdelitev, ki ga je stečajni senat sprejel s sklepom na naroku. Naknadno zbrana sredstva bodo predmet poznejših razdelitev (prvi odstavek 147. člena ZPPSL), v katerih pa ne bo upoštevana tožeča stranka, saj tudi ni bila upoštevana pri prvi (glavni) razdelitvi stečajne mase.

Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (12. člen ZPPSL v zvezi z 2. točko 380. člena ZPP). Ker so manjkale procesne predpostavke dopustnosti tožbe, sodišče prve stopnje pravilno ni meritorno odločilo o tožbenem zahtevku, ampak je tožbo zaradi pomanjkanja pravnega interesa kot nedopustno (in sicer nedovoljeno) zavrglo.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSK sklep I Cpg 44/2005
• VSM sklep Cp 122/97
• VSL sklep Cpg 1451/94