VSL sklep I Cp 1125/94
| Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
|---|---|
| Oddelek: | Civilni oddelek |
| ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:1994:I.CP.1125.94 |
| Evidenčna številka: | VSL40949 |
| Datum odločbe: | 19.10.1994 |
| Področje: | denacionalizacija |
| Institut: | pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa |
Jedro
Sila oziroma grožnja mora biti konkretizirana. Splošne družbene razmere ne zadostujejo.
Izrek
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek in odločanje.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se A.
P. vrne v last in posest gozdna parcela št. 4093/291 k.o. D. in se po pravnomočnosti sklepa po uradni dolžnosti opravijo zemljiškoknjižni vpisi. Ugotovilo je, da je bila darilna pogodba med A. P. in OLO N.
sklenjena zaradi grožnje, da bo mož sicer izgubil službo.
Proti sklepu se pritožuje drugi nasprotni udeleženec zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava, predlaga spremembo oz. razveljavitev sklepa in navaja: Pravna prednica predlagateljic se je odločila za podaritev iz ekonomskih razlogov. S tem se je razbremenila davka in zagotovila možu službo. Predlagateljice grožnje sploh niso zatrjevale, ampak le domnevale. Predlagateljice bi morale dokazati, da je prišlo do napake volje. Splošne družbene razmere niso dokaz, da se je nad posameznikom izvajala sila ali grožnja. Prav zaradi očetove funkcije sta oče in mati predlagateljic morala vedeti, da odvzem parcele po zakonu ni možen in zato grožnja ni mogla povzročiti takega strahu, da bi bila zato podpisana pogodba.
Predlagateljice so odgovorile na pritožbo in predlagale zavrnitev.
Pritožba je utemeljena.
Dejansko stanje ni razjasnjeno v takem obsegu, da bi bilo z gotovostjo mogoče odločiti o predlogu. Sklep je bilo zato treba razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek in odločanje (čl. 370/1 Zakona o pravdnem postopku v zvezi s čl. 37 Zakona o o nepravdnem postopku).
Res je, da so že same trditve predlagateljic delno nasprotujoče.
Zatrjujejo sicer nekonkretiziran političen pritisk, vendar pa hkrati trdijo, da se je mati s podaritvijo parcele razbremenila plačevanja davka od gozda, ki je bil tako ali tako izsekan in od njega ni imela nobene koristi, hkrati pa je zagotovila možu, da je obdržal službo.
Če je torej podarila gozd, ki je bil brez koristi, s tem pa se je razbremenila tudi plačila davka, to vendar ne kaže na na grožnjo, silo ali zvijačo v smislu 5. čl. Zakona o denacionalizaciji, ne glede, ali je res s tem zagotovila možu, da je obdržal službo. Prej je mogoče reči, da že same trditve predlagateljic kažejo, da je pravni prednici v takratni situaciji to ustrezalo. Sicer pa je sodišče prve stopnje poleg tega, da je vpogledalo listine, o obstoju okoliščin iz 5. čl. citiranega zakona zaslišalo le pričo U. K., ki, kot ugotavlja sodišče prve stopnje, le na splošno opisuje takratne družbene razmere. O konkretni zadevi ne ve nič, le domneva, da najbrž ni bilo primerno, da bi oče predlagateljic ali njegovi bližnji tedaj imeli kaj več nepremičnin. Glede na listine in opisano izpovedbo pa po mnenju pritožbenga sodiča ni prepričljiva dokazna ocena, da je bila pogodba sklenjena zaradi političnih pritiskov in groženj in da je to povzročilo strah, da bo izgubil službo, ko pa je bil hkrati gozd izsekan, brez koristi in z davkom obremenjen. Sicer pa v doslej zbranem dokaznem gradivo ni nobenega konkretnga dokaza za trditve predlagateljic o grožnji, da bi sicer oče izgubil službo.
Predlagateljice o tem in o konkretni situaciji niso bile zaslišane, čeprav so svoje zaslišanje predlagale, priča pa le domneva, da bi glede na splošne razmere lahko tako bilo. Splošne okoliščine pa ne zadostujejo, ampak mora silo oziroma grožnjo dokazati predlagatelj.
Pritožba tudi upravičeno opozarja, da je imel oče predlagateljic tedaj funkcijo javnega pravobranilca, čeprav je bila njegova žena lastnica omenjene parcele. Na takem delovnem mestu je najbrž družbeno situacijo zelo dobro poznal. Ni torej verjetno, da je šlo za neuko osebo, ki bi se ne zavedala, kakšne so njene možnosti v zvezi s službo glede na lastništvo parcele. Vsega tega sodišče prve stopnje ni raziskovalo, zato bo moralo v nadaljevanju postopka zaslišati še predlagateljice v zvezi z zgoraj nakazanim, pri čemer bo treba zatrjevane grožnje konkretizirati. Sodišče prve stopnje naj nato ponovno presodi dokaze in o stvari odloči.
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 23.08.2009
