VSL sklep Cpg 1697/93

Jedro

Vročitev vabila na glavno obravnavo z nabitjem vabila na oglasno desko je pravilno opravljena, če stranka med postopkom spremeni naslov oziroma stanovanje oziroma pravna oseba sedež in če vročevalec ne more izvedeti za nov naslov.

Tožena stranka na glavno obravnavo ni bila pravilno vabljena, ker za vročitev vabila na oglasno desko niso bili podani zakoniti pogoji. S tem pa je bilo toženi stranki onemogočeno obravnavanje zadeve pred sodiščem, ker je sodišče na glavni obravnavi sprejelo dokazni sklep in izvajalo dokaze.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo naložilo toženi stranki, da mora plačati tožeči stranki 2,429.000,00 SIT s pripadki in ji povrniti 196.392,00 SIT pravdnih stroškov.

Tožena stranka se je proti sodbi pritožila. V njej zatrjuje, da direktor ni bil zaslišan kot odgovorna oseba tožene stranke in tudi ni imel možnosti sodišču predstaviti svoje stališče. Oporeka zaključku sodišča, da je med strankama obstojala pisna prodajna pogodba. Dobavnica ne more biti argument za obstoj veljavnosti prodajne pogodbe. Zatrjuje, da je bila dolžnost dobavitelja, da kupcu ob izročitvi blaga izroči certifikat in uvozno carinsko deklaracijo o podatkih uvoženega blaga. Tožeča stranka tega ni storila, ker je šlo za blago iz Črne gore, za kar je takrat veljala blokada OZN in Republike Slovenije. Zaradi tega je tožena stranka imela na trgu velike težave. Ponavlja trditve, da so bili čevlji površno narejeni, da jih ni bilo mogoče prodati, poleg tega pa so kupci zahtevali certifikat in uvozno deklaracijo. Zatrjuje tudi, da je moral napake na čevljih odpraviti. Pritožbi prilaga račun za odpravo napak in obračun stroškov in zatrjuje, da ima tožena stranka do tožeče stranke še preplačilo v višini 67.147,00 SIT. Ponavlja, da je tožena stranka prevzela obveznosti plačila dolga firme E. d.o.o., katere lastnik je mati lastnice firme A. d.o.o., zato je dolg do tožeče stranke v celoti poravnan in prilaga listine, ki naj bi te trditve dokazovale.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje ugotavlja, da tožena stranka na glavno obravnavo dne 6.9.1993 ni bila pravilno vabljena. Vročitev vabila na to glavno obravnavo je bila za toženo stranko opravljena z nabitjem vabila na oglasno desko sodišča. Vročanje z nabitjem na oglasno desko je mogoče opraviti, če stranka med postopkom spremeni svoje stalno prebivališče (oziroma pravna oseba sedež), pa o tem ne obvesti sodišča in če vročevalec ne more zvedeti za kraj oziroma stanovanje, kamor se je toženec preselil oziroma pravna oseba prenesla sedež (glej 1. in 2. odstavek 145. člena ZPP). V konkretnem primeru na podlagi opombe vročevalca z dne 9.8.1993 sodišče prve stopnje ni moglo utemeljeno sklepati, da je tožena stranka spremenila sedež.

Vročevalec pa sodišču tudi ni poročal, da je poskušal zvedeti za nov sedež tožene stranke in da tega ni mogel izvedeti. Da tožena stranka med postopkom sedeža ni spremenila, je izkazano tudi z dejstvom, da je bila izpodbijana sodba toženi stranki vročena na naslov, naveden v tožbi. Za vročitev vabila toženi stranki z nabitjem na oglasno desko zato ni bilo pogojev. Zato tudi niso bili podani pogoji za razpravljanje po 295. členu ZPP v odsotnosti tožene stranke (glej 294. člen ZPP).

Na glavni obravnavi dne 6.9.1993, na katero tožena stranka ni bila pravilno vabljena, je sodišče prve stopnje sprejelo dokazni sklep in izvajalo dokaze. Ker tožena stranka ni bila pravilno vabljena, ji ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, zaradi tega pa tudi sodišče ni moglo uporabiti ukrepov procesnega vodstva po 298. členu ZPP, ki bi jih sicer uporabilo kot je samo zapisalo v izpodbijani odločbi. V postopku na prvi stopnji je torej prišlo do bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 7. točke 2. odstavka 354. člena ZPP v zvezi s 1. in 2. odstavkom 145. člena ZPP, 294. in 295. členom ZPP ter tudi 298. členom ZPP, zaradi česar je bilo treba izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (1. odstavek 369. člena ZPP).

Ker je izpodbijana sodba razveljavljena iz prej navedenih razlogov, sodišče druge stopnje na ostale pritožbene trditve ni odgovarjalo.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cpg 1336/99
• VSL sklep II Cp 138/2000
• VSL sklep II Cp 2001/98