VSL sklep I Cp 111/2009

Jedro

Sodišče prve stopnje je dvakrat razpisalo obravnavo izven svojega sedeža, na območju drugega sodišča, zato so bili priglašeni potni stroški (kilometrina) in stroški pooblaščenca tožeče stranke za odsotnost iz pisarne potrebni.

Glede na splošnost in nedoločnost predloženega zdravniškega potrdila, ki je bilo izdano, še preden je priča prejela vabilo na narok, priča ni ustrezno in pravočasno izkazala, da ji je njeno zdravstveno stanje tudi po prejemu vabila 1.10.2008 preprečevalo udeležbo na naroku razpisanem za 13.10.2008.

 

Izrek

Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se izpodbijani stroškovni del sodbe v 3. točki izreka spremeni tako, da se v celoti glasi:

"Toženec je dolžan tožeči stranki v roku 15 dni povrniti 834,55 EUR stroškov pravdnega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila."

V preostalem delu se pritožba tožeče stranke zavrne in se v izpodbijanem a nespremenjenem delu stroškovni del sodbe potrdi.

1. Toženec je dolžan tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 88,11 EUR, v roku 15 dni.

2. Pritožba priče zoper sklep z dne 21.11.2008 se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

 

Obrazložitev

O pritožbi tožeče stranke zoper stroškovni del sodbe

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 18.5.1999, opr. št. I 99/07812-5 razveljavi, kolikor zakonske zamudne obresti od glavnice presegajo znesek 5.952,63 EUR ter kolikor zakonske zamudne obresti od priznanih izvršilnih stroškov presegajo 134,32 EUR, v preostalem pa je navedeni sklep v 1. in 3. točki izreka ohranilo v veljavi. Hkrati je odločilo, da mora I. G. (v nadaljevanju toženec) v roku 15 dni povrniti S... d.o.o. (v nadaljevanju tožeča stranka) 705,24 EUR stroškov pravdnega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Zoper takšno odločitev se je po svojem pooblaščencu glede stroškovnega dela pravočasno pritožila tožeča stranka. V svoji pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje nepravilno zavrnilo povrnitev stroškov za odsotnost pooblaščenca iz pisarne in kilometrine za prevoz iz Ljubljane v Radovljico in nazaj. Ti stroški so bili potrebni, da se je lahko pooblaščenec udeležil dveh narokov za glavno obravnavo, ki jih je sodišče razpisalo izven kraja svojega sedeža, v Radovljici. Če odvetnik ne bi odpotoval v Radovljico in nazaj, se teh narokov ne bi mogel udeležiti, kar bi lahko negativno vplivalo na interese stranke. Čas, ki ga je odvetnik porabil za pot v Radovljico (vsakič po eno uro v vsako smer), in stroške prevoza je tožeča stranka dolžna plačati, torej so ji ti stroški nastali, in to izključno zaradi postopka, zato tožeča stranka predlaga, naj pritožbeno sodišče spremeni sklep o stroških tako, da ji bo tožena stranka dolžna plačati dodatnih 173,38 EUR pravdnih stroškov postopka na prvi stopnji in stroške pritožbenega postopka v višini 118,11 EUR.

Pritožba je delno utemeljena.

Po splošnih pravilih o pristojnosti je bilo za odločanje v tej zadevi pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani in tožeča stranka je za zastopanje izbrala pooblaščenca iz Ljubljane. Situacija se torej bistveno razlikuje od zadeve II Cp 5305/2007 (na katero se v svoji obrazložitvi sklicuje sodišče prve stopnje), kjer je pravdna stranka angažirala kot pooblaščenca odvetnika, ki ni bil iz območja sodišča po splošni pristojnosti. Ker je v konkretni zadevi sodišče prve stopnje dvakrat razpisalo obravnavo izven svojega sedeža, in sicer v Radovljici, pritožbeno sodišče ocenjuje, da so bili priglašeni potni stroški (kilometrina) in stroški pooblaščenca tožeče stranke za odsotnost iz pisarne potrebni v smislu 1. odstavka 155. člena ZPP, vendar ne v celotnem obsegu. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 3. točke 365. člena ZPP delno spremenilo izpodbijano stroškovno odločitev v sodbi sodišča prve stopnje. Glede na čas, ki je potreben za prevoz iz Ljubljane v Radovljico je, v skladu s četrtim odstavkom 7. člena Odvetniške tarife (Ur. l. RS, št. 67/2003 in nasl., v nadaljevanju OT), priznalo tožeči stranki še 80 od priglašenih 160 točk za odsotnost iz pisarne, hkrati pa tudi povrnitev priglašenih stroškov kilometrine (4x48 km). Ob vrednosti 0,459 EUR/točko po OT za odvetniške storitve in 0,37 EUR/km za kilometrino ter upoštevaje 20% DDV, to skupaj znaša 129,31 EUR.

Odločitev o pritožbenih stroških je bila sprejeta na podlagi drugega odstavka 165. člena ZPP in po načelu uspeha po 154. členu ZPP. Vrednost preostalega spornega predmeta v pritožbi je znašala 173,38 EUR, tožeča stranka pa je s svojo pritožbo uspela v znesku 129,31 EUR, kar pomeni, da njen pritožbeni uspeh znaša 74,6%, zato ji gre 88,11 EUR od priglašenih 118,11 EUR stroškov pritožbenega postopka.

O pritožbi priče V. K. zoper sklep z dne 21.11.2008

Z uvodoma navedenim sklepom z dne 21.11.2008 je sodišče prve stopnje v točki 1. priznalo Ministrstvu za notranje zadeve, Policijska uprava Kranj, stroške za prisilno privedbo priče V. K. (v nadaljevanju priča) na narok dne 13.10.2008, in sicer v skupnem znesku 68,99 EUR. Navedeni znesek je sodišče upravičenemu državnemu organu začasno izplačalo iz svojih sredstev, zato je v 2. točki izreka izpodbijanega sklepa priči naložilo, da je dolžna sodišču povrniti stroške nastale z njeno prisilno privedbo v roku 8 dni in na transakcijski račun Okrajnega sodišča v Ljubljani ter o tem predložiti dokazila.

Zoper odločitev v 2. točki izreka se je z laično pritožbo pravočasno pritožila priča, ker meni, da sta bila prisilna privedba in posledično odvzem prostosti izvedena protipravno in ne v skladu s pravnim poukom na vabilu priči z dne 16.9.2008. V pravnem pouku je namreč zapisano, da sme sodišče v skladu s 241. členom ZPP odrediti prisilni privod na stroške priče ali izreči denarno kazen zgolj v primeru neopravičenega izostanka, tudi sicer pa je dejanje sodišča moralno vprašljivo. Priča pojasnjuje, da je v zakonskem roku predložila zdravniško potrdilo, ki je bilo napisano 17.9.2008, ko še ni veljal 2. odstavek 115. člena ZPP (novela ZPP-D, Ur. l. RS, št. 45/2008), ki nalaga, da mora biti zdravniško potrdilo na posebnem obrazcu. O tem, da bi moralo biti opravičilo na novo predpisanem obrazcu, ki je postal obvezen 1.10.2008, bi lahko sodišče pričo obvestilo, saj je opravičilo prejelo že 7.10.2008. Čeprav sodišče prve stopnje v svojem sklepu navaja, da je pričin osebni zdravnik sodniku v telefonskem pogovoru rekel, da veljavnega zdravniškega potrdila na predpisanem obrazcu ne more izdati, je priči njen zdravnik osebno zagotovil, da te navedbe ne držijo. Po pričinih navedbah, njen osebni zdravnik, dr. G. M., namreč trdno stoji za svojimi navedbami v zdravniškem opravičilu z dne 17.9.2008, o čemer je vsak čas pripravljen podati izjavo sodišču. Čeprav se je priča že večkrat opravičila, je bil za vsakim njenim opravičilom resen zdravstveni razlog, prav tako za opravičilom z dne 17.9.2008. Priča meni, da je dosledno spoštovala pravni red in upoštevala pouk na vabilu, sodišče pa njenih navedb o rizični nosečnosti ni upoštevalo, kot tudi ni upoštevalo predloženega zdravniškega opravičila.

Sodišče prve stopnje je po prejemu pričine pritožbe podalo pojasnilo v skladu z drugim odstavkom 345. člena ZPP, v katerem povzema težave z zagotovitvijo navzočnosti priče in podaja natančen kronološki opis procesnega dejanskega stanja. Priča je na pojasnila sodišča prve stopnje podala odgovor, ki ga pritožbeno sodišče ni upoštevalo, ker ni bilo podano v roku osmih dni od vročitve v skladu s 346a. členom ZPP.

Pritožba ni utemeljena.

Iz vabila priči na narok 13.10.2008 (listovna številka 118-119) izhaja, da je bila priča ustrezno opozorjena, da sme sodišče odrediti prisilni privod na njene stroške in jo kaznovati z denarno kaznijo, če se vabilu ne bo odzvala in svojega izostanka ne bo opravičila. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, priča svojega izostanka ni ustrezno opravičila.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je priča vabilo, ki je bilo poslano še pred uveljavitvijo ZPP-D, prejela 1.10.2008 (glej povratnico v spisu na listovni številki 120) in da je 7.10.2008 posredovala sodišču prve stopnje opravičilo, skupaj z zdravniškim potrdilom, v katerem je navedeno zgolj, da se priča zaradi slabega zdravstvenega stanja do nadaljnjega ni zmožna udeleževati narokov na sodišču. Za slednjega je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bilo ob predložitvi staro skoraj mesec dni, priča pa navaja, da je datirano 17.9.2008. V vsakem primeru je bilo torej izdano, še preden je priča prejela vabilo na narok, zato tudi po oceni pritožbenega sodišča, priča svojega izostanka ni ustrezno opravičila, saj glede na splošnost in nedoločnost predloženega zdravniškega potrdila ni ustrezno in pravočasno izkazala, da ji je njeno zdravstveno stanje tudi po prejemu vabila 1.10.2008 preprečevalo udeležbo na naroku razpisanem za 13.10.2008. Predložitev ustreznega zdravniškega potrdila je dolžnost priče, ki opravičuje svoj izostanek in sodišče prič ni dolžno pozivati na dopolnitev opravičila z ustreznim zdravniškim potrdilom. Iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 13.10.2008 pa prav tako ne izhaja, da bi bila priča tega dne dejansko nesposobna udeležbe. Sicer pa po oceni pritožbenega sodišča, sodišču prve stopnje nikakor ni mogoče očitati, da je delovalo neskrbno in nemoralno, nenazadnje je prav upoštevajoč navedbe v opravičilu priče z dne 20.8.2008 (v katerem je slednja sodišču sporočila, da ni sposobna daljše odsotnosti od svojega otroka, ki je bil s carskim rezom rojen 2.6.2008), na njen izrecen predlog odredilo, da se njeno zaslišanje opravi izven sedeža sodišča, v prostorih Okrajnega sodišča v Radovljici. 1.9.2008 je sodišče prve stopnje skušalo pričo neuspešno zaslišati celo na njenem domu. Ne glede na to, da iz spisa izhaja, da je bilo priči šele 3.9.2008 (glej povratnico na listovni številki 104) sporočeno, da bo narok opravljen v Radovljici, se je sodišče prve stopnje z nenajavljenim obiskom neposredno prepričalo, da priči njeno zdravstveno stanje in novorojenec ne preprečuje vsaj krajše odsotnosti z doma, zato je še drugič razpisalo obravnavo v Radovljici. Slednje in pa dejstvo, da priča ni ustrezno opravičila svojega izostanka z aktualnim zdravniškim potrdilom, je po oceni pritožbenega sodišča dalo sodišču prve stopnje potrebno podlago za odreditev prisilne privedbe, pri čemer iz odredbe o prisilni privedbi na listovni številki 124 nedvomno izhaja, da je sodišče prve stopnje posebej opozorilo izvrševalce odredbe (PP Bled), da so dolžni prisilno privedbo izvesti skrbno, upoštevaje, da je priča mati novorojenčka ter da ji mora biti na njeno željo omogočeno, da otroka vzame s seboj.

Upoštevajoč vse zgoraj navedeno, je bila torej po oceni pritožbenega sodišča odločitev sodišča prve stopnje v okviru pooblastil, ki jih sodišču daje ZPP, zato je na podlagi 2. točke 365. člena v povezavi s 366. in 353. členom ZPP, pritožbo priče zavrnilo kot neutemeljeno.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VDS sklep Pdp 952/2003
• VDS sklep Pdp 307/2003
• VSC sklep Cp 1070/2005