VSL sklep I Cp 110/2009

Jedro

Če se vrednost točke po vložitvi tožbe spremeni, ta sprememba terja zgolj upoštevanje nove vrednosti točke.

 

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in izpodbijani sklep (o stroških) spremeni tako, da se obveznost tožnika drugotoženki plačati znesek 7.939,16 EUR pravdnih stroškov zviša (za 366,13 EUR) na 8.305,29 EUR, sicer se pritožba zavrne.

Tožeča stranka je dolžna drugotoženi stranki povrniti tudi stroške pritožbenega postopka v znesku 58,41 EUR v 15 dneh z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi dan po preteku paricijskega roka.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o stroških tožeči stranki naložilo, da je dolžna drugi toženki povrniti njene pravdne stroške, odmerjene na 7.939,16 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude tudi z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. dne od prejema pisnega odpravka sklepa, pod izvršbo.

Zoper sklep se pritožuje druga toženka, in sicer kolikor ji niso priznani višji stroški. V pritožbi navaja, da stroškovno odločitev sodišča prve stopnje izpodbija zaradi napačne uporabe materialnega prava in kršitev določb pravdnega postopka. Sodišču druge stopnje predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da je tožeča stranka dolžna drugi toženki povrniti njene pravdne stroške, odmerjene na 8.911,19 EUR s pripadki. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje drugi toženki priznalo zgolj plačane zneske sodnih taks preračunane v EUR, kar je napačno. Ne da bi pojasnilo zakaj, je za zastopanje na naroku drugi toženki priznalo samo stroške pristopa na narok dne 11. 6. 2007 in dne 6. 9. 2007, ne pa celotnega priglašenega zneska, ki je vključeval tudi plačilo za trajanje naroka. Sodišče nadalje, ne da bi pojasnilo, drugi toženki ni priznalo stroška za pritožbo zoper dodatni sklep o stroških postopka z dne 28. 9. 2007, za njeno prvo pripravljalno vlogo v ponovljenem postopku pa ji je priznalo zgolj 50 točk, namesto priglašenih 1.300 točk. Sodišče ji neutemeljeno tudi ni priznalo stroškov, ki jih je imela z izbrisom zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve (63,29 EUR). Meni, da bi ji sodišče prve stopnje moralo na račun pravdnih stroškov priznati še 972,03 EUR. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba je delno utemeljena.

Druga toženka v pritožbi utemeljeno navaja, da sodišče prve stopnje pri odločanju o povrnitvi stroškov sodnih taks ne bi smelo upoštevati samo plačane zneske, preračunane v EUR. Po določilu 39. člena Zakona o sodnih taksah, Uradni list RS, št. 37/08, ZST-1, je bilo potrebno v obravnavani zadevi uporabiti določila Zakona o sodnih taksah, Uradni list RS, št. 31/91 in spremembe, ZST. Po ZST se taksna obveznosti določa v točkah ali v sorazmerju z vrednostjo zahtevka oziroma predmeta, izraženem v odstotkih. Vrednosti zahtevka oziroma predmeta in razponi vrednosti so v ZST določeni s številom točk (1. odstavek 7. člena ZST). Zakonske določbe, nanašajoč se na plačilo sodnih taks, temeljijo na točkovnem sistemu. Taksna obveznost je v vsakem posameznem primeru odvisna od števila točk in od vrednosti točke. Število točk, ki je podlaga za odmero vseh taksnih obveznosti v pravdi, se ugotovi ob vložitvi tožbe z računsko operacijo deljenja v denarju izražene vrednosti zahtevka s takrat veljavno vrednostjo točke. V obravnavani zadevi je tako podlaga za odmero vseh taksnih obveznosti 13.684 točk (1% od vrednosti zahtevka, ki je 26.000.000,00 SIT = 260.000,00 SIT; dobljeni znesek je potrebno deliti z vrednostjo točke na dan vložitve tožbe, 19,00 SIT). Če se vrednost točke po vložitvi tožbe (in s tem po ugotovitvi vrednosti spora v točkah) spremeni, ta sprememba terja zgolj upoštevanje nove (ob odmeri takse za odgovor na tožbo ali pravno sredstvo ali za drugo taksi podvrženo pravdno dejanje) veljavne vrednosti točke. Ni pa podlage za ponovno ugotavljanje vrednosti spora v točkah glede na novo vrednost točke. Navedeno je v skladu z določbo 4. odstavka 7. člena ZST, po kateri se pri odmeri takse vzame kot osnova za izračun takse vrednost točke na dan nastanka taksne obveznosti, ki predstavlja splošno pravilo, pa tudi z ureditvijo posebnih situacij, ki so ločeno regulirane v 5., 6. in 7. odstavku 7. člena ZST. Skupni cilj vseh določb, ki ga je mogoče zagotoviti prav z zgoraj podano razlago tam navedenih določb ZST, je ravno v tem, da bi taksne obveznosti za posamezna pravdna dejanja predstavljala enako ali vsaj primerljivo vrednostno obremenitev za enaka plačilu taks podvržena procesna dejanja strank v vseh postopkih, ne glede na čas nastanka taksne obveznosti in ne glede na morebitne spremembe vrednosti denarja.

Navedeno v obravnavani zadevi pomeni, da bi moralo sodišče prve stopnje v izpodbijani odločitvi pri odmeri višine stroškov sodnih taks pri drugi toženki upoštevati vrednost točke na dan izdaje sklepa (0,0821 EUR) in to vrednost pomnožiti z ustreznim številom točk. Tako bi moralo drugi toženki na račun sodne takse za odgovor na tožbo priznati 561,74 EUR (6.842 točk (1) pomnoženo z 0,0821 EUR) in ne zgolj plačani znesek 542,48 EUR, na račun sodne takse za pritožbo zoper sodbo pa 2,247,00 EUR (27.369 točk (2) pomnoženo z 0,0821 EUR), in ne zgolj 2.169,92 EUR. Zaradi navedenega druga toženka v pritožbi iz tega naslova utemeljeno zahteva dodatno znesek 96,29 EUR.

Druga toženka nadalje utemeljeno zahteva povrnitev priglašenega stroška za sestavo pritožbe zoper dodatni sklep o stroških postopka z dne 28. 9. 2007, zato ji je iz tega naslova potrebno priznati 206,55 EUR (375 točk, povečano za 20% DDV, po vrednosti 0,459 EUR za eno točko).

Utemeljena pa je njena pritožba tudi v delu, kjer zahteva povrnitev stroškov, ki jih je imela z izbrisom prepovedi odtujitve in obremenitve sporne nepremičnine (slednja je bila v zemljiško knjigo vpisana na podlagi izdane začasne odredbe, ki jo je tekom predmetnega pravdnega postopka izposlovala tožeča stranka). Tudi po oceni sodišča druge stopnje so drugi toženki ti izdatki nastali zaradi obravnavanega pravdnega postopka, zato delijo usodo ostalih pravdnih stroškov (1. odstavek 151. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Tako je drugi toženki iz tega naslova potrebno priznati zahtevanih 63,29 EUR (100 točk za sestavo predloga, povečano za 20% DDV, po vrednosti 0,459 EUR za eno točko; dobljenemu znesku je potrebno prišteti še znesek 8,21 EUR na račun plačila sodne takse).

V preostalem delu pa pritožba druge toženke ni utemeljena. Druga toženka pri povrnitvi pravdnih stroškov ni konkretno navedla, da zahteva povrnitev stroškov tudi za trajanje naroka dne 11. 6. 2007 in 6. 9. 2007, zato ji je sodišče prve stopnje pravilno priznalo samo ustrezni znesek za zastopanje na teh dveh narokih. Ker ta strošek tako sploh ni bil priglašen, sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe tudi utemeljeno ni navedlo razlogov, zakaj ga ni priznalo. Nadalje pa je sodišče prve stopnje tudi pravilno ovrednotilo vlogo druge toženke z dne 10. 11. 2008 s 50 točkami (Tar. št. 39/3 Odvetniške tarife).

Druga toženka tako, poleg že prisojenega zneska 7.939,16 EUR, na račun povrnitve njenih pravdnih stroškov, utemeljeno zahteva še znesek 366,13 EUR (dodatnih 96,29 EUR iz naslova taksne obveznosti; 206,55 EUR za sestavo pritožbe zoper dodatni sklep o stroških; 63,29 EUR na račun izdatkov, ki jih je imela z izbrisom zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve).

Glede na navedeno, in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere v skladu z 2. odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbi druge toženke delno ugodilo in sklep o stroških sodišča prve stopnje spremenilo tako, da se znesek pravdnih stroškov 7.939,16 EUR, ki ga je tožeča stranka dolžna plačati drugotoženi stranki zviša za znesek 366,13 EUR (na 8.305,29 EUR), v preostalem delu (za razliko med v pritožbi še zahtevanim zneskom 972,03 EUR in dodatno priznanim zneskom 366,13 EUR) pa je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (2. in 3. odstavka 365. člena ZPP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu 2. odstavka 154. člena ZPP. S pritožbo je druga toženka delno uspela (njen uspeh sodišče druge stopnje ocenjuje na 38% (3)), zato ji je v tem obsegu tožeča stranka dolžna povrniti njene pritožbene stroške, katerih višino je sodišče druge stopnje odmerilo v znesku 153,70 EUR (250 točk za sestavo pritožbe; povečano za 20% DDV, po vrednosti 0,459 EUR za eno točko; dobljenemu znesku je sodišče prištelo še strošek za plačilo sodne takse za pritožbo višini 16,00 EUR in ne priglašenih 57,47 EUR (4)). Upoštevaje 38% uspeh druge toženke, ji je tožeča stranka dolžna povrniti pritožbene stroške v znesku 58,41 EUR.

(1) Tar. št. 1/2 ZST.

(2) Tar. št. 3/1 ZST.

(3) (366,13 EUR/972,03 EUR).

(4) Glej zaznamek na list. št. 208.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep III Cp 2132/2000
• VDS sklep Pdp 1647/2004
• VSL sodba I Cpg 123/2006