VSL sodba Kp 1702/93

Jedro

Sodišče prve stopnje je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo in tudi pravilno pravno ocenilo, da dejanje obtoženca pomeni za družbo neznatno nevarnost, zaradi njegovega majhnega pomena in zato, ker škodljivih posledic ni.

 

Izrek

Pritožba javnega tožilca se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obtoženca iz razlogov po 1. tč. 350. čl. ZKP v zvezi z II. odst. 8. čl. KZ SFRJ oprostilo obtožbe kaznivega dejanja tatvine po I. odst. 165. čl. KZ RS.

Zoper sodbo se je pritožil javni tožilec zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve kazenskega zakona. Predlaga razveljavitev sodbe in novo sojenje.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo, pravilno pa je tudi uporabilo kazenski zakon. Obtoženec ni zanikal, da je vzel prometni znak na ulici x, pri tem pa je v svojem zagovoru opisoval, da je znak, preden ga je vzel, ležal v travi ob cesti. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da ni mogoče izpodbiti takega obtoženčevega zagovora, saj ga je potrdila tudi zaslišana priča. Po oceni pritožbenega sodišča pa tudi v pritožbi predlagani dokaz z zaslišanjem predstavnika podjetja, ki postavlja in odstranjuje prometne znake v y, dejansko stanje ne bi moglo biti drugače ugotovljeno. Pri tem je treba upoštevati, da že iz policijskega uradnega zaznamka na listu 7 izhaja, da v obravnavanem primeru obtoženec ni vzel prometni znak, ki je bil pred tem nameščen na drogu ob vozišču, temveč da je šlo za trikoten prometni znak, na katerem so montirane tri podporne palice - noge. Iz tega zaznamka tako izhaja, da je šlo za premičen, samostoječ prometni znak, ki se ga začasno namešča na ali ob vozišču. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ocenilo, da je verjetno, še posebno ob upoštevanju, da se je znak nahajal v bližini študentskega naselja, nekdo že pred storitvijo dejanja, znak z vozišča odvrgel v travo ob cesti. Pri tem pa sodišče prve stopnje ni štelo, da gre za zavrženo stvar, kot to nakazuje pritožba, saj je v svoji sodbi ugotovilo, da je obdolženec vzel tujo premično stvar, prometni znak, vreden 7.000,00 tolarjev, obtoženca pa je oprostilo, ker je ocenilo, da njegovo dejanje nima škodljivih posledic, ker je bil znak zasežen in vrnjen lastniku in da je tudi majhnega pomena glede na okoliščine dejanja in ob upoštevanju dejstva, da obtoženec še ni bil kaznovan, dejanje pa je storil ko je bil pod vplivom alkohola. Pritožbeno sodišče pa se s tako oceno sodišča prve stopnje strinja. Pritožba javnega tožilca, ki meni, da bi bilo treba zaslišati predstavnika oškodovanca, pa ni utemeljena, saj je skorajda neverjetno, da bi lahko predstavnik javne razsvetljave, ki postavlja in odstranjuje vse prometne znake v y, lahko povedal kaj določenga o prometnem znaku, ki je predmet tega kaznivega dejanja, še posebno, ker je ugotovljeno, da prometni znak ni bil stalno postavljen, temveč da je bil samostoječ začasen prometni znak. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijano sodbo potrdilo.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sodba Kp 1542/93
• VSL sklep Kp 1307/93
• VSK sklep Kp 448/93