VSL sodba Kp 1668/93

Jedro

Glede na večkraten povratek ni pogojev za pogojno obsodbo.

 

Izrek

Pritožba obtoženega se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obtoženca se oprosti plačila stroškov pritožbenega postopka iz 1. do 6. tč. II. odst. 95. čl. ZKP.

 

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje spoznalo obdolženca za krivega poskusa kaznivega dejanja velike tatvine po 1. tč. I.

odst. 166. čl. KZ RS v zvezi z 19. čl. KZ SFRJ. Na podlagi I. odst.

166. čl. KZ RS mu je izreklo kazen štiri mesece zapora, naložilo pa tudi plačilo stroškov kazenskega postopka.

Zoper sodbo se je pravočasno pritožil obdolženec zaradi odločbe o kazenski sankciji in predlagal, da sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo spremeni tako, da mu izreče milejšo kazensko sankcijo oziroma, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obdolženec v pritožbi navaja, da prvostopenjsko sodišče pri izbiri kazenske sankcije in odmeri kazni ni dovolj upoštevalo njegovega zdravstvenega stanja in socialnega položaja. Opozarja na dejstvo, da je težak invalid (ima popolnoma hromo levo polovico telesa) ter da je njegovo življenje še težavnejše zaradi tega, ker mu po plačilu stroškov bivanja v samskem domu ostaja za življenje le 9.000 SIT mesečno, tako da je pogosto lačen. Tudi kritičnega dne je bilo tako, zato je v oškodovankinem vozilu iskal le hrano. Navaja še, da bi zaradi izrečene štirimesečne nepogojne zaporne kazni lahko izgubil službo in tako ostal kot invalid brez zdravstvenega zavarovanja, pa tudi brez stanovanja.

Po oceni sodišča druge stopnje je prvostopenjsko sodišče pri izreku kazenske sankcije pravilno ocenilo, da je v danem primeru primerna kazen le zaporna kazen. Glede na to, da je bil obdolženec od leta 1971 do leta 1991 štirinajstkrat kaznovan zaradi premoženjskih deliktov, kar pomeni, da gre za specialnega povratnika, da do sedaj izrečene kazni nanj niso dovolj vzgojno vplivale ter da so mu bile med drugim izrečene tudi pogojne obsodbe in mu torej dane možnosti za vrnitev na pravo pot, njegovega dejanja namreč ni mogoče oceniti kot družbi manj nevarnega, kar pa je eden od zakonskih pogojev za izrek kazenske sankcije opominjevalne narave. Poleg tega je obdolženec obravnavano dejanje storil v času preizkusne dobe, določene za kazniva dejanja, za katera mu je bila s sodbo Temeljnega sodišča v x, enote v y leta 1990 izrečena pogojna obsodba. Pogojne obsodbe, v kateri mu je bila določena kazen enega leta in treh mesecev zapora s preizkusno dobo štirih let, sodišče prve stopje ni preklicalo. Kot taka po oceni pritožbenega sodišča predstavlja še dodatno obteževalno okoliščino na strani obdolženca.

Sodišče druge stopnje pa tudi ne vidi razlogov za izrek nižje zaporne kazni. Prvostopenjsko sodišče je pri odmeri kazni namreč upoštevalo in pravilno ovrednotilo vse pomembne olajševalne in obteževalne okoliščine, zato obdolženčevo zdravstveno stanje in njegove premoženjske razmere ne morejo vplivati na spremembo izrečene kazni.

Pritožbenim navdbam o slabem premoženjskem stanju obdolženca sicer ne gre oporekati, vendar pa nikakor ne morejo predstavljati opravičila za pridobivanje hrane na zavržen način. Obdolženec sam v pritožbi navaja, da se je pred obravnavanim dejanjem po hrano pogosto zatekal na Rdeči križ - to bi bil lahko storil tudi kritičnega dne.

Pritožnikovo zdravstveno stanje pa kljub temu, da predstavlja tehtno olajševalno okoliščino, katere sodišče prve stopnje kot take ni upoštevalo, na izrek milejše kazni ob obteževalnih okoliščinah, da je obdolženec večkratni specialni poratnik pri izvrševanju tovrstnih kaznivih dejanj in da je dejanje storil v preizkusni dobi, ne more vplivati.

Spričo navedenih razlogov je sodišče druge stopnje obdolženčevo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in ker ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti tudi ni ugotovilo kršitev zakona iz I.

odst. 376. čl. ZKP, je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilih čl. 98 in 101 ZKP.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sodba Kp 1340/93
• VSL sodba Kp 1610/93
• VSL sodba Kp 1510/93