VSL sodba Kp 879/93

Jedro

Zavestno opuščanje organizacije dela, predpisane z internim splošnim aktom oškodovanega podjetja, ali nastanka primanjkljaja nad 50.000 SIT, opravičuje pravno opredelitev po členu 127/I tč. 4 KZ RS.

 

Izrek

Pritožba zagovornice obdolženega F.Z. se kot neutemeljena zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obdolženec F.Z. je dolžan plačati kot stroške pritožbenega postopka povprečnino v znesku 10.000,00 (desettisoč) SIT.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo obdolženega F.Z. spoznalo za krivega kaznivega dejanja nevestnega gospodarjenja po čl. 127/I tč. 4 KZ RS in mu po čl. 52 KZ SFRJ izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je po čl. 127/I tč. 4 določilo kazen dva meseca zapora s preizkusno dobo enega leta. Obdolžencu so bili naloženi v plačilo stroški kazenskega postopka in sicer 800,00 SIT ter na 5.000,00 SIT odmerjena povprečnina.

Zoper to sodbo se je pravočasno pritožila obdolženčeva zagovornica zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da obdolženca oprosti zaradi pomanjkanja dokazov ali pa izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne prvemu sodišču v novo odločanje.

Pritožba obdolženčeve zagovornice ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje očitanega kaznivega dejanja ugotovilo popolno in pravilno in na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo kazenski zakon. Uveljavljani pritožbeni razlog bistvene kršitve določb kazenskega postopka pritožba ne obrazloži, zato pritožbeno sodišče ugotavlja, glede na uradni preizkus izpodbijane sodbe, da v izpodbijani sodbi ni kršitev določb postopka, ki jih mora pritožbeno sodišče upoštevati po uradni dolžnosti.

Po stališču pritožiteljice v izpodbijani sodbi ni pravilno ugotovljena vzročna zveza med obdolženčevim ravnanjem in nastalo zgubo pri poslovanju v poslovalnici, kjer je bil obdolženec poslovodja. Pri tem še opozarja, da zaradi neopravljene inventure ob vlomu v poslovalnico v kritičnem obdobju tudi na prvi stopnji ugotovljena višina škode ni zanesljivo ugotovljena in je bila poleg tega, da nastanek primanjkljaja ni pojasnjen, kje konkretno je nastal (pri katerih predmetih) in je bila zaradi vloma tudi lahko mnogo večja od tiste kot so jo ugotovili ob ogledu, ko inventura ni bila opravljena zaradi stališča obdolženca ampak zaradi mnenja njemu nadrejenih poslovodnih delavcev zaradi pričakovanja večje škode z izpadom prodaje od tiste, kot je bila ugotovljena brez inventure.

Pritožba zlasti opozarja, da je obdolženec ves čas ravnal na način kot se je zadnjih 30 let v podjetju poslovalo, ne glede na vsebino pravilnika na način, kot je bil ugotovljen v prvostopnem postopku. Ob tem je zaradi pomanjkanja delavcev v prodajalni obstajala tudi možnost tatvin v obsegu primanjkljaja kot ga ugotavlja izpodbijana sodba. Navedeni pritožbeni pomisleki niso sprejemljivi in ne vzbujajo dvoma v pravilnost prvostopnih ugotovitev tako o načinu poslovanja obdolženca v nasprotju z veljavnimi internimi predpisi kot o višini nastalega primanjkljaja kot posledici obdolženčevega ravnanja, kar velja zlasti še za opustitev posameznih delovnih obveznosti.

Pritožbeno sklicevanje na poslovanje kot je bilo v danih razmerah mogoče in ves čas običajno, ne glede na vsebino pravilnika, obdolženca ne odvezuje v podjetju določenega načina poslovanja, ob povsem jasnih obdolženčevih obveznostih iz opisa del in nalog za poslovodjo, kar kaže na pravilnost zaključka izpodbijane sodbe, da je obdolženec ob opuščanju posameznih predpisanih opravil vodstvene narave v poslovalnici ravnal naklepno tudi v zavesti, da lahko iz njegovega ravnanja nastane škoda, to je primanjkljaj oziroma poslovna izguba, ki je dejansko tudi nastala v obsegu, ki presega višino, ki je objektivni pogoj kaznivosti in sicer 50.000,00 SIT kot določa zadnja novela KZ RS v zvezi z valorizacijo denarnih zneskov. Z listinsko dokumentacijo ugotovljena višina nastale škode (primanjkljaja v trgovski poslovalnici) sicer res ne vsebuje podatkov o tem pri katerih artiklih je utegnila škoda nastati, kar pa ni pomembno. Ob upoštevanju kala in drugih odbitkov ter ugotovljene škode nastale z vlomom v kritičnem obdobju, ni nobenega dvoma, da je primanjkljaj, to je ugotovljena višina škode, dejansko nastal. Ob pravilni ugotovitvi predpisanega načina poslovanja in obdolženčevi obveznosti je nadaljnja ugotovitev, da je obdolženec odgovoren za nastali primanjkljaj zaradi zavestne opustitve svojih delovnih obveznosti, povsem pravilna in je zato tudi očitek o neobstoju vzročne zveze med obdolženčevim ravnanjem in nastalo posledico brez podlage. Ugotovljene obdolženčeve opustitve tako v pogledu organizacije dela kot v izvajanju svojih pooblastil ter svojih delovnih obveznosti tako pri blagajniškem poslovanju kot pri prevzemu blaga zadoščajo za zaključek, da je obdolženec s svojimi opustitvami omogočil nastanek primanjkljaja, s čemer je prvostopno sodišče pravilno ugotovilo vzročno zvezo med obdolženčevim ravnanjem in nastalo posledico. V zavestnih opustitvah pri poslovanju je obdolženec ravnal zato nevestno ko ni uporabljal vsebine internih predpisov o načinu dela poslovodje v zvezi z organizacijo dela v prodajalni, ki jo je vodil. Po oceni pritožbenega sodišča so vsi elementi nevestnega gospodarjenja iz 4. točke 127. člena KZ RS v izpodbijani sodbi ugotovljeni pravilno in je zato tudi kazenski zakon na ugotovljeno dejansko stanje uporabljen pravilno. Zaradi povedanega je pritožbeno sodišče zagovorničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

Zagovornica se zaradi odločbe o kazenski sankciji ne pritožuje.

Skladno s pooblastilom iz čl. 379 ZKP je pritožbeno sodišče preizkusilo tudi odločbo o kazenski sankciji in ugotovilo, da je sodišče prve stopnje obdolžencu izreklo kazen v skladu z zakonom in pri tem ustrezno upoštevalo okoliščine, ki vplivajo na izbiro in odmero kazenske sankcije in je zato sodbo sodišča prve stopnje tudi v tem delu potrdilo.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na čl. 98/I in 101 ZKP.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009