VSL sodba Kp 1029/93

Jedro

Ko je pritožbeno sodišče na pritožbo javnega tožilca prvostopno sodbo spremenilo tako, da je obtoženki namesto pogojne obsodbe izreklo kazen zapora, ker ni zakonitih pogojev za pogojno obsodbo, prejšnje pogojne obsodbe s 5-letno preizkusno dobo iz specialnopreventivnih razlogov ni preklicalo.

 

Izrek

Pritožbi javnega tožilca se deloma ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v odločbi o kazenski sankciji spremeni tako, da se obtoženki po I. odst. 165. čl. KZ RS izreče kazen 3 (tri) mesece zapora.

Pogojna obsodba iz pravnomočne sodbe se ne prekliče.

Sicer se pritožba javnega tožilca kot neutemeljena zavrne in se v nespremenjenih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obtoženko se oprosti plačila stroškov iz 1. do 6. tč. II. odst. 95. čl. ZKP.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo obtoženko spoznalo za krivo kaznivega dejanja tatvine po čl. 165/I KZ RS in ji po čl. 52 KZ SFRJ izreklo pogojno obsodbo, v kateri ji je po čl. 165/I KZ RS določilo kazen šest mesecev zapora. Hkrati je prvostopno sodišče po čl. 54/IV KZ SFRJ obtoženki, upoštevaje kazen eno leto in dva meseca zapora kot določeno enotno kazen v pogojni obsodbi, izrečeni s pravnomočno sodbo s preizkusno dobo petih let in kazni iz izpodbijane sodbe po čl. 48/II tč. 3 KZ SFRJ določilo enotno kazen 1 leto in 6 mesecev zapora, spet s preizkusno dobo petih let, računajoč od pravnomočnosti izpodbijane sodbe. Po čl. 50/I KZ SFRJ je bil obtoženki v določeno kazen zapora v primeru preklica pogojne obsodbe vštet čas, prebit v priporu od 27.2.1991 do 23.4.1991 in od 5.5.1992 do 28.5.1992. Obtoženki je bil naložen v plačilo odškodninski zahtevek oškodovanke v višini 5.000,00 tolarjev s pripadajočimi obrestmi od 29.7.1991 do plačila. Glede na določbo čl. 85/I KZ SFRJ je bil obtoženki naložen v plačilo znesek 8.720,00 SIT kot s kaznivim dejanjem pridobljena premoženjska korist. Iz razlogov čl. 98/IV ZKP je bila obtoženka oproščena plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. tč. II. odst. 95. čl. ZKP.

Zoper to sodbo se je pravočasno pritožil javni tožilec zaradi odločbe o kazenski sankciji s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da obtoženki izreče primerno zaporno kazen, obenem pa odloči tudi o preklicu pogojne obsodbe ter v primeru preklica izreče v pogojni obsodbi določeno kazen ter nato izreče tudi enotno kazen zapora.

Pritožba javnega tožilca je deloma utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pogojno obsodbo v izpodbijani sodbi oprlo na ugotovitev, da si obtoženka poskuša na nek način urediti življenje tako, da dela kot čistilka v V. in očitno poskuša vzpostaviti neko trajnejšo zvezo z moškim, s katerim živi v izvenzakonski skupnosti.

Kot obteževalno pa je upoštevalo način storitve kaznivega dejanja, ko je obtoženka izkoristila povabilo oškodovanke zato, da ji je po stanovanju kradla, da je obtoženka predkaznova, saj gre za osebo, močno nagnjeno k izvrševanju premoženjskih deliktov glede na to, da je bila zaradi istovrstnih kaznivih dejanj že velikokrat kaznovana. Z izrekom pogojne obsodbe meni sodišče prve stopnje, da je dana obtoženki vendar še ena priložnost, da si uredi življenje in se v bodoče izogiba kaznivim dejanjem. Pri tem ji je izrečena najdaljša možna preizkusna doba, seveda računajoč od pravnomočnosti izpodbijane sodbe. Istočasno je glede na to, da je izreklo pogojno obsodbo, upoštevalo prejšnjo pogojno obsodbo, za katero je tekla preizkusna doba in nato v novi pogojni obsodbi določilo enotno kazen.

Pritrditi je pritožbenim izvajanjem javnega tožilca, da v obravnavanem primeru ni na mestu izrek pogojne obsodbe. Glede na način storitve, kakor tudi glede na obtoženkino predkaznovanost, ni na mestu upanje, da obdolženka ne bi v bodoče ponavljala kaznivih dejanj. Sicer pa proti pogojni obsodbi govori tudi nekritičen odnos obtoženke do storjenega kaznivega dejanja.

V obravnavanem primeru niti teža storjenega kaznivega dejanja, ki se kaže predvsem v načinu storitve, niti osebnost obtoženke ne opravičujeta, ne glede na obtoženkino starost, izreka pogojne obsodbe, pa tudi ne glede na njeno zatrjevano prizadevanje za ureditev osebnega življenja. Ko očitano kaznivo dejanje ni manj pomembno, osebnost storilke pa ne daje osnove za pričakovanje pozitivne prognoze, glede na njeno predkaznovanost, je pritožbeno sodišče na utemeljeno pritožbo javnega tožilca izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je obtoženki izreklo kazen in sicer skladno z zagroženo kaznijo do petih let zapora po čl. 165 KZ RS in sicer 3 mesece zapora in obenem odločilo iz specialno-preventivnih razlogov, da se prej izrečena pogojna obsodba v pravnomočni sodbi ne prekliče.

V tem delu pritožbeno sodišče ni sledilo pritožbenim izvajanjem javnega tožilca, ki v pritožbenih izvajanjih smiselno zahteva preklic navedene pogojne obsodbe.

Izrek o stroških pritožbenega postopka - oprostitev temelji na čl.

98/IV in 101 ZKP.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSC sodba Kp 223/2003
• VSC sodba Kp 72/2005
• VSC sklep Kp 89/2005