VSL sklep I Cp 112/09

Jedro

Dedovanje se uvede s trenutkom smrti.

Četudi iz smrtovnice izhaja, da zapustnik ni imel premoženja in ima sodišče prve stopnje podlago za to, da ne opravi zapuščinske obravnave, jo mora opraviti na zahtevo dedičev, ki želijo uveljavljati svoje pravice.

 

Izrek

Sklep sodišča prve stopnje se razveljavi.

 

Obrazložitev

(1) Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se zapuščinski postopek ne uvede in da se zapuščinska obravnava ne opravi, ker je ugotovilo, da po podatkih smrtovnice zapustnica v času smrti ni imela ne premičnega ne nepremičnega premoženja, saj je z vsem razpolagala že tekom življenja s pogodbo o dosmrtnem preživljanju.

(2) Proti sklepu so se pravočasno pritožili v uvodu navedeni dediči s predlogom, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne v novo odločanje, češ da je bila navedena pogodba fiktivna, sklenjena z namenom oškodovati preostale dediče, saj zapustničin sin J. K., v korist katerega je bila sklenjena, za zapustnico ni skrbel in se pogodba ni izvrševala. Dediči bodo pogodbo izpodbijali zaradi ničnosti. Sklenjena je bila dve leti pred smrtjo zapustnice, zato naj se šteje kot darilo, ostali dediči pa zahtevajo vračunanje daril zaradi poplačila nujnih deležev, saj niso nič dobili. Pritožniki predlagajo, da sodišče razpiše zapuščinsko obravnavo, kjer bodo lahko podali svoje izjave.

(3) Pritožba je utemeljena.

(4) Dedovanje se uvede s trenutkom smrti (132. čl. Zakona o dedovanju (Ur. l. SRS, št. 15/76, s spremembami, od tu ZD).

(5) Glede na določbo 1. odst. 203 ZD lahko zapuščinsko sodišče odloči, da se zapuščinska obravnava ne opravi, če po podatkih smrtovnice zapustnik ni zapustil premoženja, kakor tudi v primeru, če gre le za premično premoženje, pa nobeden od tistih, ki so upravičeni dedovati, ne zahteva obravnave (2. odst. 203. čl. ZD). Prvo sodišče je sicer v podatkih smrtovnice imelo podlago za svojo odločitev, da ne opravi zapuščinske obravnave, vendar so dediči v pritožbi zahtevali opravo zapuščinske obravnave, na kateri želijo uveljavljali svoje pravice iz naslova dedovanja. Prvostopenjsko sodišče bi zato moralo na podlagi 1. odst. 174. čl. ZD svoj sklep, ki ima v bistvu naravo sklepa procesnega vodstva, preklicati (če ga je že izdalo) in opraviti zapuščinsko obravnavo. Že po pozivu prvega sodišča, naj sporočijo, ali je imela zapustnica kaj premoženja, sta dva dediča sodišču sporočila, da ga je imela, nakar je prvo sodišče ocenilo, da gre za premoženje, s katerim je razpolagala že za življenja. Če je to sporno, imajo dediči pravico, da to uveljavljajo, v prvi vrsti pa je uveljavljanju pravic v zvezi z dedovanjem namenjen zapuščinski postopek.

(6) Izkaže se, da so pritožbeni očitki utemeljeni, zato je bilo treba pritožbi ugoditi in sklep na podlagi 3. tč. 365. čl. (Ur. l. RS, št. 26/99, s spremembami, ZPP) v zvezi s 355. čl. ZPP v zvezi s 163. čl. ZD razveljaviti. Prvostopenjsko sodišče naj opravi zapuščinsko obravnavo in na njej ravna v skladu z določbami ZD, po potrebi tudi v skladu z določbo 210., 211. in 212. čl. ZD.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 1986/2004
• VSL sodba II Cp 477/99
• VSL sklep I Cp 1207/2000