<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep Cpg 117/93

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:1993:CPG.117.93
Evidenčna številka:VSL00254
Datum odločbe:21.09.1993
Področje:obligacijsko pravo
Institut:neobstoječa pogodba

Jedro

Za neobstoječe pogodbe je značilno, da nimajo zunanjih znakov pravnega posla. Ker pravnega posla (pogodbe) ni, tudi ne more imeti nobenih pravnih učinkov.

Pogodba je neobstoječa, če kot stranka nastopa neobstoječa pravna oseba. Ker gre za neobstoječo pogodbeno stranko, je tudi ne more nihče zastopati (ne kot zastopnik, ne kot pooblaščenec).

 

Izrek

1. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v ugodilnem delu (1. tč. izreka) in za pravdne stroške (3. tč. izreka) razveljavi ter se mu zadeva v tem obsegu vrne v novo sojenje.

2. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo, da mora tožnicama (ustanoviteljicama skupne obratovalnice) nerazdelno plačati 906,048,75 SIT kot tolarsko protivrednost 15.375,00 DEM (po srednjem tečaju Banke Slovenije) na dan 3.11.1992 z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 3.11.1992 do plačila ter tolarsko protivrednost zamudnih obresti po obrestni meri, kot jo priznavajo banke po medbančnem sporazumu za vloge v DEM na vpogled, in sicer od 18.600,00 DEM od 22.5.1991 do 17.3.1992 in od 15.375,00 DEM od 18.3.1992 do 2.11.1992 (1. točka izreka). Toženi stranki pa je tudi naložilo, da mora tožnicama nerazdelno povrniti 242.609,75 SIT pravdnih stroškov z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 3.11.1992 do plačila (3. točka izreka).

Zoper ta del sodbe se je iz vseh treh pritožbenih razlogov pritožila tožena stranka. Predlagala je, da drugostopno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani del sodbe razveljavi ter zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Istočasno je priglasila pritožbene stroške.

Pritožba je utemeljena.

1. Drugostopno sodišče ni upoštevalo pritoženih navedb tožene stranke o tem, da je tožeča stranka pri sklepanju pogodbe št. P 12/12 z dne 23.5.1991 (B 3) zavestno navedla neresnične podatke, s čimer je spravila toženo stranko v zmoto oziroma jo zavedla tako, da je s tožečo stranko A in B sklenila dve pogodbi - za dva poslovna prostora. Gre namreč za navedbo novih dejstev, glede katerih tožena stranka ni izkazala (za verjetno), da jih brez svoje krivde ni mogla navesti do konca glavne obravnave (dne 3.11.1992). Gre torej za nedovoljene pritožbene novote (iz I. odst. 496.a člena ZPP).

2. Dvomljiva je ugotovitev prvostopnega sodišča, da "tako tožeča stranka A in B (kot imetnici samostojne dejavnosti) po splošnih pravilih civilnega prava in določilih Obrtnega zakona nastopata v pravnem prometu". Tožnici A in B namreč nista imetnici samostojne dejavnosti, ampak sta ustanoviteljici skupne obratovalnice. Iz 4. alinee 99. člena Obrtnega zakona izhaja, da mora pogodba o ustanovitvi skupne obratovalnice vsebovati tudi način vodstva in vodjo obratovalnice. Iz III. odstavka 100. člena istega zakona pa izhaja, da se za ustanovitev skupne obratovalnice izda le eno obrtno dovoljenje, v katerega se vpiše vodjo skupne obratovalnice, ki je določena s pogodbo o njeni ustanovitvi. Navedeni določbi bi (kljub določilu 101. in ne 110. člena Obrtnega zakona) kazali na to, da v pravnem prometu skupno obratovalnico zastopa njena vodja. V tej smeri pa prvostopno sodišče dejanskega stanja ni ugotavljalo.

3. Iz najemne pogodbe št. P 12/12 z dne 23.5.1991 izhaja, da je najemnik poslovnega prostora v izmeri 31 m2 podjetje tožnica A, ki ga zastopa tožnica B. Iz podatkov sodnega registra ljubljanskega sodišča pa izhaja, da to podjetje ni (nikoli bilo) vpisano v register, da torej ne obstaja. Tako gre pri omenjeni najemni pogodbi za neobstoječo pogodbo, saj je kot pogodbena stranka nastopala neobstoječa oseba (podjetje tožnica A, ki je tožnica B zaradi tega tudi ni mogla veljavno zastopati. Navedena najemna pogodba pa kot neobstoječa ne more imeti nobenih pravnih učinkov.

Drugostopno sodišče se ne more strinjati z ugotovitvijo prvostopnega sodišča, da sta kot stranki pogodbe št. P 12/12 nastopali obe tožnici kot ustanoviteljici skupne obratovalnice tožnice A (A 6). V pogodbi je namreč kot najemnik navedeno podjetje tožnica A "K", za razliko od pogodbe št. P 2/2, kjer je bila kot najemnik navedena skupna obratovalnica tožnica A Ljubljana, za katero je najemno pogodbo sklenila (očitno njena vodja) tožnica B.

Najemna pogodba št. P 2/2 z dne 2.12.1991 (B 2) se nanaša na poslovni prostor v (Ljubljana) v izmeri 22,50 m2. Ker sta to (drugo) pogodbo sklenili ustanoviteljici skupne obratovalnice tožnici B Ljubljana (po tožnici B, ne pa po tožnici A, ni videti razloga, zakaj naj bi ena od ustanoviteljic (mati tožnica A navedene poslovne prostore (lokal) prenesla na drugo ustanoviteljico (hčero tožnico B). Takšen "prenos" bi bil razumljiv edino v primeru, če bi ustanoviteljici skupne obratovalnice tožnice A Ljubljana hoteli omenjene poslovne prostore prenesti na podjetje tožnico A - "K".

Torej so ugotovitve, na katere se v tem pogledu opira sodba prve stopnje, dvomljive.

4. Ker gre pri pogodbi št. P 12/12 za neobstoječo pogodbo, pri čemer ustanoviteljici skupne obratovalnice tožnica A Ljubljana niti nista bili najemnici po tej pogodbi, tožnica A in tožnico B ne moreta biti upravičeni do vrnitve tolarske protivrednosti šestih obrokov najemnine, obračunanih po prodajnem tečaju 100 DEM za 1 m2 poslovnega prostora na dan plačila. Na podlagi neupravičene pridobitve - kondikcije (glej 210. člen Zakona o obligacijskih razmerjih) sta upravičeni kvečjemu do vrnitve plačanih zneskov 45.000,00 SIT in 161.200,00 SIT (A 4), pri čemer pa je tožena stranka dne 17.3.1992 že vrnila 161.200,00 SIT (B 6).

Terjatev iz neupravičene pridobitve sicer ni čista denarna terjatev - zato ni uporabno načelo iz 394. člena ZOR, pač pa jo je treba prisoditi po vrednosti na dan odločanja. Vendar v konkretnem primeru ne gre za nadomestitev vrednosti prejetega, pač pa za vrnitev prejetega (denarja).

Tožeča stranka je ob tem upravičena tudi do povrnitve morebitne škode (na podlagi II. odst. 54. člena ZOR), vendar sodišče samo - brez ustreznega predloga stranke ne more spremeniti dejanske podlage tožbe (kar pa sicer ne velja za njeno pravno podlago).

5. Ker gre pri najemni pogodbi št. P 12/12 za neobstoječo pogodbo, ki ne more imeti nobenih pravnih učinkov, niti ni mogoče govoriti o sporazumnem oziroma enostranskem razdrtju pogodbe. Zato tudi ne pridejo v poštev pravila vračanja iz V. odstavka 132. člena, ampak iz 214. člena ZOR (pri čemer pa se nedobrovernost ne domneva, ampak je trditveno in dokazno breme na strani tožeče stranke). Ker gredo tožeči stranki zamudne obresti torej ali od dne 2.4.1991 oziroma dne 22.5.1991 ali od vložitve tožbe dne 17.3.1992, s tem v zvezi vprašanje upniške zamude (glej II. odst. 326. člena ZOR) niti ni pomembno.

6. Ne glede na navedeno je prvostopno sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko je tožeči stranki do dneva, ko je vtoževana terjatev v tuji valuti bila preračunana v tolarje, prisodilo obresti po obrestni meri, določeni z medbančnim sporazumom za hranilne vloge na vpogled v ustrezni tuji valuti. Takšno stališče je sicer bilo sprejeto na XX. jugoslovanski gospodarski koordinaciji od 10. do 12.6.1987 (Informator št. 3510/87), vendar je bilo naknadno spremenjeno. Tako so se zamudne obresti po stališču, ki je bilo sprejeto na XXI. koordinacijskem sestanku gospodarskih sodišč Jugoslavije od 25. do 27.5.1988 (Informator št. 3594 - 3595/88, stran 8), glede terjatev, ki so bile izražene v tuji valuti, obračunavale po obrestni meri za hranilne vloge na vpogled, ki jo je za odgovarjajočo tujo valuto plačevala banka države valute. Vendar pa je tudi to stališče bilo naknadno spremenjeno. Tako je na razširjeni občni seji Vrhovnega sodišča RS od 22. do 23.6.1993 bilo sprejeto pravno mnenje, da se za obveznosti, izražene v tuji valuti, uporablja predpis, ki velja za pogodbeno obrestno mero iz III. odstavka 399. člena ZOR (Poročilo o sodni praksi Vrhovnega sodišča RS, št. I/93, stran 23, točka 3), torej za obrestno mero, ki jo banka (ali druga bančna organizacija) plačuje oziroma pogodbeno določa za tako ali podobno vrsto posla. Pri tem pa ni nujno, da gre za obrestno mero Banke Slovenije, ampak gre lahko tudi za obrestno mero kakšne druge banke, ki pa mora biti opredeljeno navedena (ne npr. kot "banka Ljubljana").

7. Sklicevanje tožene stranke na odškodnino iz II. in III. odst. 25. člena neobstoječe pogodbe (št. P 12/12) je neutemeljeno, saj tožena stranka v postopku na prvi stopnji te škode niti ni uveljavljala v pobot oziroma z nasprotno tožbo (te škode pa tudi ni opredelila, določila). Zato tožena stranka pobotnega ugovora ne more uveljavljati v pritožbi (glej II. odst. 352. člena ZPP), nasprotno tožbo pa tudi ne more vložiti po koncu glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje (glej I. odst. 189. člena ZPP).

8. Drugostopno sodišče je na podlagi vsega navedenega pritožbi tožene stranke ugodilo in razveljavilo sodbo prve stopnje v izpodbijanem ugodilnem delu ter glede pravdnih stroškov. Ni se odločilo za njeno spremembo, saj pritožbeno sodišče ne more vzeti za temelj svoje odločbe dejstev, katerih sodišče prve stopnje ni ugotovilo in nanje svoje odločbe ni oprlo. Tako bo prvostopno sodišče moralo v ponovljenem postopku dokazni postopek dopolniti v nakazani smeri, šele nato pa bo lahko pravilno uporabilo materialno pravo.

9. Ker je pritožbeno sodišče prvo sodbo (na podlagi I. odst. 370. člena ZPP) razveljavilo, je v posledici razveljavilo tudi odločitev o stroških postopka na prvi stopnji. Odločitev o stroških postopka na drugi stopnji pa je v skladu s III. odst. 166. člena ZPP pridržalo za končno odločbo.

10. Pritožbeno sodišče je v predmetni odločbi navedene zvezne predpise na podlagi I. odst. 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS št. 1/91-I) smiselno uporabilo kot republiške predpise.

 


Zveza:

ZOR člen 54, 54/1, 54/2, 54/3, 399, 399/3, 54, 54/1, 54/2, 54/3, 399, 399/3.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy00MzAzOA==