VSL sklep Cpg 210/93

Jedro

Ker je sodišče sklep o plačilnem nalogu izdalo zoper eno pravno osebo (podjetje), ugovor pa je vložilo drugo podjetje, bi sodišče moralo tak ugovor kot nedovoljen zavreči, izdani plačilni nalog razveljaviti in tožečo stranko v skladu s 83. členom ZPP pozvati, da tožbo v skladu z vpisom v sodni register popravi tako, da kot toženo stranko označi subjekt, ki je lahko pravdna stranka.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi ter se mu zadeva vrne v nov postopek.

 

Obrazložitev

Ker tožeča stranka ni pristopila na narok z dne 15.1.1993, je sodišče tožbo štelo za umaknjeno (na podlagi 1. odst. 465. čl. v zvezi s 1. odst. 502. čl. Zakona o pravdnem postopku).

Zoper takšen sklep se je zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvene kršitve določb pravdnega postopka pritožila tožeča stranka. Predlagala je, da drugostopno sodišče njeni pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne prvostopnemu sodišču v nov postopek. Pri tem ni priglasila pritožbenih stroškov.

Pritožba je utemeljena.

Izpodbijani sklep ne vsebuje razlogov o odločilnem dejstvu, to je o tem, kdo je v predmetnem "sporu" sploh bila tožena stranka. Ali je to bila DO VARNOST Ljubljana (kot je toženo stranko v mandatni tožbi z dne 23.6.1990 označila tožeča stranka) ali VARNOST Ljubljana (kot je toženo stranko v vlogi z dne 6.1.1993 in v pritožbi označila tožeča stranka) ali pa morda Podjetje VARNOST VASTOR p.o. Ljubljana (ki je vložilo ugovor in ki ga je sodišče vabilo na naroke ter mu je vročalo sodna pisanja). Glede na navedeno je drugostopno sodišče zaradi absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 13. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP razveljavilo sklep prve stopnje in mu zadevo vrnilo v nov postopek (na podlagi 3. tč. 380. čl. ZPP).

Pri tem pritožbeno sodišče opozarja na naslednje pomanjkljivosti, ki naj jih prvostopno sodišče odpravi v ponovljenem postopku: 1. tožeča stranka je v vlogi z dne 6.1.1993 (r.št. 12) seznanila sodišče, da se njena firma sedaj glasi "Croatiatrans Grup" Zagreb, vendar pa je sodišče prve stopnje sklep z dne 15.1.1993 vseeno izdalo zoper DP "Zagrebački transporti" Zagreb.

2. Sodišče prve stopnje s tem v zvezi ni raziskalo, ali gre pri tožeči stranki zgolj za spremembo firme ali pa gre morda celo za statusne spremembe. V tem drugem primeru bi namreč sodišče moralo prekiniti pravdni postopek, prekinjeni postopek pa nadaljevati s pravnim naslednikom tožeče stranke (glej 3. tč. 212. čl. in 1. odst.

215. čl. ZPP). Prav tako pa bi pooblaščenka tožeče stranke morala predložiti novo pooblastilo (glej 1. odst. 101. čl. ZPP).

3. Sodišče je izpodbijani sklep izdalo na obrazcu UM7A, čeprav predmetni postopek ni bil začet na podlagi izvršilnega predloga, ampak mandatne tožbe. V posledici tako ni možno razveljaviti sklepa o izvršbi, saj ta niti ni bil izdan. Prav tako pa je neutemeljeno sklicevanje na 2. odst. 55.a čl. Zakona o izvršilnem postopku.

4. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklep z dne 23.8.1990, opr. št. II Plg 6590/90, in sicer samo v 1. točki.

Ni pa odločilo o stroških tožeče stranke iz 2. točke, ki so bili odmerjeni v znesku 382,00 din (sedaj SIT).

5. Tožeča stranka je vabilo na narok za glavno obravnavo z dne 15.1.1993 prejela šele dne 11.1.1993, kar je v nasprotju z določbo 4. odstavka 293. čl. v zvezi z določbo 1. odst. 286. čl. ZPP.

6. Iz podatkov sodnega registra ljubljanskega temeljnega sodišča izhaja, da je na registrskem vložku št. 1/235/00 Ljubljana (Srg 784/88) dne 5.7.1974 bila vpisana Delovna organizacija za fizično in tehnično varovanje premoženja VARNOST Ljubljana, Koprska 46, Ljubljana in da je še vedno vpisana (očitno pomotoma ni bila izbrisana). Le s to razliko, da je z dnem 18.2.1988 njen sedež bil prenešen na naslov Koprska 94, Ljubljana. Vendar pa so TOZD Delovne organizacije VARNOST Ljubljana pred vložitvijo mandatne tožbe z dne 23.6.1990 že bili izbrisani iz sodnega registra, saj so iz njih nastala družbena podjetja. Tako je dne 8.3.1990 nastalo Podjetje VARNOST Bežigrad p.o. Ljubljana, dne 4.1.1990 Podjetje VARNOST Moste p.o. Ljubljana, dne 8.3.1990 Podjetje VARNOST Šiška p.o. Ljubljana, in Podjetje VARNOST Vič p.o. Ljubljana, prav tako dne 8.3.1990 so nastala Podjetje VARNOST Celje p.o. Celje, Podjetje VARNOST Kočevje p.o. Kočevje, Podjetje VARNOST Mengeš p.o. Mengeš in Podjetje VARNOST Tabor p.o. Maribor, dne 10.2.1990 je nastalo Podjetje VARNOST Novo mesto p.o. Novo mesto, iz Družbenega podjetja Gasilska oprema p.o.

Ljubljana pa so po razdelitvi dne 26.12.1989 nastala Podjetje VARNOST Zunanja trgovina p.o. Ljubljana, Podjetje VARNOST Tehnična zaščita p.o. Ljubljana, Podjetje VARNOST Gasilski servis p.o. Ljubljana in Podjetje VARNOST Gasilska oprema p.o. Ljubljana. Vsa navedena družbena podjetja pa so se s pogodbo o ustanovitvi dne 26.3.1990 združila v Podjetje v družbeni lastnini VARNOST VASTOR p.o. Ljubljana (glej registrski vložek št. 1/5577/00 Ljubljana, Srg 151/90).

Ko je prvostopno sodišče, potem ko je plačilni nalog izdalo zoper DO VARNOST Ljubljana, prejelo ugovor Podjetja VARNOST VASTOR p.o.

Ljubljana, bi moralo: 1./ tak ugovor kot nedovoljen zavreči, saj ga je vložilo podjetje, ki ni bilo toženo 2./ izdani plačilni nalog razveljaviti in 3./ tožečo stranko v skladu s 83. čl. ZPP pozvati, da kot toženo stranko označi subjekt, ki je lahko pravdna stranka (sicer bi lahko prišlo do postopkovne kršitve iz 10. tč. 2. odst. 354. čl.ZPP).

Če tožena stranka ne more biti pravdna stranka, tudi ni mogoče začeti pravde (glej 1. odst. 194. čl. ZPP). Če ni pravde, pa tudi ni mogoče razpisati naroka in v posledici tudi ne more priti do umika tožbe zaradi izostanka tožeče stranke z naroka.

Drugostopno sodišče na koncu v zvezi s pritožbo tožeče stranke ugotavlja, da je tožeča stranka z vlogo z dne 6.1.1993 res opravičila svoj izostanek z naroka, vendar z naroka z dne 8.1.1993, ki je bil preložen, ne pa tudi z naroka z dne 15.1.1993. Pri tem pa je celo sama predlagala, da se narok (z dne 8.1.1993) opravi v njeni nenavzočnosti. Tožeča stranka torej ni predlagala preložitve naroka (to velja tako za narok z dne 8.1.1993 kot tudi za narok z dne 15.1.1993), ko bi sodišče s sklepom moralo o tem predlogu odločiti.

Le če sodišče predlogu ne bi ugodilo, bi se tožeča stranka namreč naroka morala udeležiti, če ne bi hotela, da jo doletijo posledice, ki so vezane na izostanek od naroka.

Pritožbeno sodišče je v odločbi navedene zvezne predpise na podlagi 1. odst. 4. čl. Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS št.

1/91-I) smiselno uporabilo kot republiške predpise.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 5769/2005
• VSK sklep I Cpg 155/2006
• VSL sklep II Cp 1188/93