VSL sklep II Cp 1918/93

Jedro

Po določilu 74. člena ZTLR je posest dejanska oblast nad stvarjo, zato ni pomembna pravica do posesti, pravni naslov in dobrovernost posestnika (78. člen ZTLR). Če kdo uživa posest dlje kot leto dni, mu gre posestno varstvo ne glede na to, kako jo je pridobil.

Kdor ima pravico do posesti, pa stvari ni imel v posesti, lahko zahteva izvršitev komasacijske odločbe v upravnem postopku, ali uveljavlja svojo pravico s tožbo po določilu 81. člena ZTLR.

 

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevek tožeče stranke o tem, da jo je toženec dne 29.7.1993 motil, ko je pokosil otavo na travniški parceli št. 3247/2 k.o. O. in dne 30.7.1993, ko je posušeno otavo (400 kg) odpeljal na svoj dom.

Zavrnilo je tudi zahtevek za vzpostavitev prejšnjega stanja in prepoved bodočih posegov ter zahtevek za povrnitev pravdnih stroškov.

Proti temu sklepu se je pritožila tožeča stranka, ki uveljavlja pritožbena razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga njegovo razveljavitev.

Sodišču očita, da je zavrnilo zahtevek, ker je ugotovilo da tožnica ni posestnica sporne parcele, ni pa ugotavljalo njene volje. Tako ni ugotavljalo, če je imela voljo imeti parcelo za svojo, če je bila posest mirna in če je neodvisno od svoje volje ni mogla uživati.

Dodaja, da si je vse od dodelitve parcele prizadevala, da bi jo uživala, vendar ji je močnejši toženec to preprečeval. Zato je zahtevala tudi posredovanje policije, občinskega organa za kmetijstvo in gozdarstvo ter je sprožila kazenski postopek, ki teče pod opr. št. K.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje, ki je preizkusilo izpodbijani sklep v v skladu z določilom 365. člena Zakona o pravdnem postopku, je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje v pravilno izvedenem postopku dovolj popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje. Tako se je prepričalo, da tožnica ni pridobila dejanske oblasti nad sporno parcelo, ki jo je vedno kosil toženec, tožnica pa jo je le pobranala v letu 1988. To ves čas priznava tudi tožnica, ki tudi v pritožbi opisuje svoja prizadevanja, da bi pridobila posest in začela uživati sporno parcelo.

Po določilu 74. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju: ZTLR) je posest dejanska oblast nad stvarjo, to je nad sporno parcelo. Zato pritožbena izvajanja o tožničini volji niso pomembna. Ta bi lahko prišla v poštev pri razpravljanju o pravici do posesti ali o lastninski pravici, ne pa v pravdi zaradi motenja posesti. V tem sporu je sodišče prve stopnje povsem pravilno uporabilo določilo 78. člena ZTLR in se ni oziralo na tožničino pravico do posesti, pravni naslov in dobrovernost posestnika. V zvezi z določilom drugega odstavka tega člena je ugotovilo, da toženec uživa posest dlje kot leto dni, zato je tožencu dalo posestno varstvo ne glede na to, kako je pridobil posest. Tako se izkaže, da je sodišče prve stopnje na pravilno ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Če ima tožnica pravico do posesti, naj jo uveljavlja z zahtevo za izvršitev upravne komasacijske odločbe in izkaže z upravnim aktom, izdanim po določilu 286. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, ali naj svojo pravico uveljavlja s tožbo iz naslova pravice do posesti po določilu 81. člena ZTLR, ne pa s tožbo zaradi motenja ali odvzema posesti, ki je nima.

Ker torej niso podani pritožbeni razlogi, je sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbo in predlog za povrnitev pravdnih stroškov, ki se prisojajo po uspehu. O predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ni odločalo, ker je to v pristojnosti prvostopenjskega sodišča. Ob preizkusu izpodbijanega sklepa ni našlo nobenega od razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, zato je izpodbijani sklep v skladu z določilom 380. člena Zakona o pravdnem postopku potrdilo.

Pri tem je uporabilo določila Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. SFRJ št. 4/77 do 27/90 in RS št. 55/92), Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur.l. SFRJ št. 47/86 in RS št. 55/92) in Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (Ur.l.SFRJ št. 6/80, 20/80, 36/90 in 4/91) na podlagi prvega odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 1/91-I), v zvezi s 1. členom Ustavnega zakona za izvedbo ustave Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 33/91-I).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 2222/2004
• VSK sklep I Cp 364/2005
• VSL sklep II Cp 252/99