VSL sodba Cpg 398/93

Jedro

S pogodbo o delu med gradbenim podjetjem in obrtnikom ni bilo dogovorjeno plačilo akorda, ampak plačilo po dejansko opravljenih delovnih urah. Zato tožbeni zahtevek na plačilo akorda ni utemeljen, čeprav ga je vodja gradbišča v obračunski situaciji priznal in je bil akord v nekaterih prejšnjih primerih tudi plačan.

 

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Pritožnik nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v obravnavanem gospodarskem sporu (489.a čl.

ZPP) zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da ji mora tožena stranka za delo, opravljeno na njenem gradbišču, plačati 27.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Zoper sodbo se je tožeča stranka pravočasno pritožila zaradi zmotne uporabe materialnega prava in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Trdi, da je svoje delo opravila in ji je to tožena stranka tudi priznala, sedaj pa ga noče plačati. Tudi drugim kooperantom je tožena stranka plačevala akord, ki so ga tožniku odgovorni delavci tožene stranke priznali. Predlaga, naj pritožbeno sodišče prvostopno sodbo spremeni, podrejeno pa da jo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki je odgovorila, da je pritožba neutemeljena in predlagala, da jo pritožbeno sodišče zavrne.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je dejansko stanje pravilno in popolnoma ugotovilo, o čemer ima napadena sodba obširne in prepričljive razloge. Res je, da je med strankama spor v bistvu o tem, ali je tožeča stranka upravičena do plačila akorda ali ne. Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da plačilo akorda s pogodbo o delu (600. čl. ZOR) med pravdnima strankama ni bilo dogovorjeno, ampak je bilo dogovorjeno plačilo po dejansko opravljenih urah, kar je v skladu z določbo 1. odst.

623. čl. ZOR. To plačilo pa je tožena stranka tudi izvršila. Dejstvo, da je v nekaterih prejšnjih primerih tudi kooperantom plačala akord, ni pomembno, saj je s tem plačala nekaj, kar po pogodbi ni bila dolžna. Za odločitev nepomembno je tudi dejstvo, da je bil z obračunsko situacijo tožniku akord priznan, saj vodja gradbišča, ki je za toženo stranko podpisoval situacije, nima pooblastila kooperantom priznavati večjega plačila kot jim gre po pogodbi.

Prvostopno sodišče je torej na podlagi pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja ugotovilo, da je tožena stranka v celoti izpolnila pogodbo, zato je zavrnitev tožbenega zahtevka tudi materialnopravno pravilna, saj je z izpolnitvijo obveznost tožene stranke prenehala (1. odst. 295. čl. ZOR). Pritožbeno sodišče je na podlagi določbe 2. odst. 365. čl. ZPP po uradni dolžnosti preizkusilo sodbo tudi glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. čl. ZPP in ni našlo nobene. Zato je skladno z določbo 368. čl. ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo prvostopno sodbo.

Po določbi 1. odst. 154. čl. v zvezi s 1. odst. 166. čl. ZPP je sodišče druge stopnje odločilo, da tožeča stranka sama nosi svoje stroške postopka s pritožbo, ker z njo ni uspela.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sodba I Cpg 614/2000
• VSL sklep II Cp 1227/2001
• VSL sklep I Ip 4448/2007