VSL sodba Kp 208/93

Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da obsojenka ni izpolnila obveznosti izpraznitve stanovanja naloženi v pogojni obsodbi in da tudi niso podani upravičeni razlogi, zato da bi se obsojenki odpustila izvršitev naloženi obveznosti.

 

Izrek

Pritožba zagovornika obsojene L. M. se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje preklicalo pogojno obsodbo, izrečeno s sodbo Temeljnega sodišča v Z. in odredilo izvršitev kazni dveh mesecev zapora, določene v pogojni obsodbi.

Zoper sodbo se je pritožil zagovornik obsojenke zaradi kršitve kazenskega zakona, zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi odločbe o kazni. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da obdolženki izreče milejšo kazen oziroma sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba ni utemeljena.

Če obsojenec ne izpolni obveznosti, ki mu je naložena v pogojni obsodbi, sodišče v postopku za preklic pogojne obsodbe lahko pogojno obsodbo prekliče, če pa so podani opravičeni razlogi, lahko podaljša rok za izpolnitev obveznosti, odpusti izpolnitev obveznosti ali pa jo nadomesti s kakšno drugo. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da obsojenka v roku obveznosti izpraznitve stanovanja ni izpolnila.

Pravilno pa je tudi ocenilo, da razlogi, ki jih za neizpolnitev obveznosti navaja obsojenka, niso opravičeni razlogi, ki bi dovoljevali odpustitev izpolnitve obveznosti. Obsojenka že od aprila leta 1991 nezakonito zaseda tuje stanovanje, najkasneje od 31.3.1992 dalje, ko je sodba, s katero je bila izrečena pogojna obsodba, postala pravnomočna, pa je vedela, da v stanovanju ne bo smela ostati, da si bo morala poiskati drugo stanovanje. Sodišče druge stopnje se strinja z mnenjem sodišča prve stopnje, da bi obsojenka v tem času, če bi to res hotela, lahko stanovanje izpraznila. Dva meseca pred izrekom sodbe, s katero je bila preklicana pogojna obsodba, je bila obsojenka zaslišana, pa tudi v teh dveh mesecih stanovanje ni izpraznila. Pravilna je ocena sodišča prve stopnje, da bi obsojenka, če že ne v Č., pa kje drugje lahko poiskala sobo oz.

možnost stanovanja, da bi nezakonito zasedeno stanovanje izpraznila.

Trditev pritožbe, da se je obsojenka, ko je sprejela vabilo za obravnavo oz. javno sejo, preselila k svoji prijateljici, nima opore v podatkih spisa, saj je obsojenka, zaslišana na seji, povedala, da še vedno stanuje v stanovanju v Č., na tem naslovu pa ji je bila vročena tudi sodba sodišča prve stopnje. Pritožba tako ne more izpodbiti pravilne odločitve sodišča prve stopnje, ki je pogojno obsodbo preklicalo in odredilo izvršitev kazni, določene v pogojni obsodbi. Če sodišče prekliče pogojno obsodbo, mora obsojencu izreči tisto kazen, ki je določena v pogojni obsodbi, ne pa morda milejšo kazen. Zato tudi pritožbeni predlog, da bi se obsojenki izrekla milejša kazen, ni v skladu z zakonom. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijano sodbo potrdilo.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sodba Kp 1671/93
• VSL sklep Kp 945/93
• VSL sodba I Kp 124/2000