VSL sklep I Cp 1300/93

Jedro

Dedič vstopi v pravno razmerje s smrtjo zapustnika - tožnika. Za dedičev prevzem pravdnega postopka so dovolj tudi konkludentna dejanja in ni pogoj izrecna izjava o prevzemu.

 

Izrek

Pritožbi se zavrneta kot neutemeljeni in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da mora tožeča stranka prvi in drugi toženi stranki povrniti 189.870,00 SIT pravdnih stroškov z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa dalje, tretji toženi stranki pa 40.000,00 SIT pravdnih stroškov z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa dalje. Tako je sklenilo zato, ker je ta pravdna zadeva od 17.11.1992 mirovala, v štirih mesecih nobena od strank ni predlagala nadaljevanja postopka in je tako štelo tožbo za umaknjeno. Na podlagi sedmega odst. 164. čl. ZPP je naložilo tožeči stranki plačilo pravdnih stroškov, ki jih je odmerilo v skladu z Zakonom o sodnih taksah in odvetniško tarifo.

Zoper sklep sta se pravočasno pritožila tožeča stranka in tretja tožena stranka. Tožeča stranka zaradi bistvenih kršitev določb ZPP.

Navaja, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom štelo D. M. kot toženo stranko, čeprav ona ni izrecno izjavila, da vstopa v to pravdo po smrti svoje matere. Zato, ker D. M. ni vstopila v pravdo kot stranka, ji sodišče prve stopnje ne bi smelo naložiti plačila pravdnih stroškov. Tožeča stranka zato sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep spremeni tako, da tožeči stranki ne naloži pravdnih stroškov tega postopka, temveč naj vsaka stranka nosi svoje stroške.

Tretja tožena pa sodišču očita, da ji je glede na metodo izračuna priznalo premalo stroškov zastopanja, pri tem pa opozarja na četrti odst. 3. čl. Tarife o odvetniških storitvah, po katerem je upravičena celo do povračila stroškov po tarifi, ki je veljala ob uvedbi postopka. Predlaga, naj sodišče izpodbijani sklep spremeni.

Pritožbi nista utemeljeni.

Sodišče druge stopnje je ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah razlogov, ki so navedeni v obeh pritožbah, ugotovilo, da uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Pritožbeno sodišče pa samo ni ugotovilo kakšnih kršitev na katere mora paziti v skladu z drugim odst. 365. čl. ZPP po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je pravilno naložilo tožeči stranki D. M. /ne toženi kot tožeča stranka navaja v pritožbi/ plačilo pravdnih stroškov, kajti pritožnica je z vrsto svojih ravnanj vstopila v to procesno razmerje. Za vstop po določilih ZPP ni potrebna izrecna izjava dediča, ker gre lahko za prevzem postopka tudi s konkludentnimi dejanji (prvi odst. 215. čl. ZPP). Po 132. čl. Zakona o dedovanju preide pokojnikova zapuščina po samem zakonu na njegove dediče v trenutku njegove smrti. Predmet dedovanja pa so vse stvari in pravice, ki pripadajo posamezniku (2. čl.ZD). Dedič tako vstopa v vsa zapustnikova pravna razmerja (izvzemši strogo osebna), med drugim tudi v procesna razmerja. S smrtjo zapustnika postane dedič tudi stranka v procesu in sicer pod resulutivnim pogojem, da se ne bo odpovedal dediščini. V obravnavani zadevi pa tožeča stranka v dopisu sodišču prve stopnje omenja D. M. kot edino dedinjo. Nadalje, sodišče prve stopnje je sprejelo sklep s katerim je prekinilo postopek zoper zapustnico in prvotno tožnico in ga nadaljevalo s pritožnico kot tožečo stranko, ki se proti temu sklepu ni pritožila niti mu ni ugovarjala. Končno je podpisala zapisnik glavne obravnave, ter v istem zapisniku za zastopanje v pravdi pooblastila istega pooblaščenca, ki je zastopal prvotno tožnico, kar vse je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo ter jo štelo za pravdno stranko.

Tudi pritožbi tretje tožene stranke ni mogoče ugoditi. Sodišče prve stopnje je namreč za naroke za glavno obravnavo 26.9.1991, 9.4., 9.7., 15.9. in 17. 11.1992 pravilno uporabilo določbo 2. tč. tar. št. 16, ker so se na teh narokih obravnavala le procesna vprašanja in tako zanje priznalo postavke 160 točk za prvega in za 100 točk za ostale - vse upoštevaje vrednost spornega predmeta 800.000,00 SIT.

Sodišče pa tudi ni smelo uporabiti tarife po četrtem odst. 3. čl. Tarife o odvetniških storitvah ker odvetnik tretje tožene stranke tega ni izrecno predlagal (drugi odst. 16. čl. tarife).

Sodišče prve stopnje je torej pravilno sklenilo in tožeči stranki naložilo plačilo pravdnih stroškov po Zakonu o sodnih taksah in Tarifi o odvetniških storitvah.

Uporaba določb ZPP, na podlagi katerih je odločilo pritožbeno sodišče, temelji na podlagi prvega odst. 4. čl. Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 1/91-I).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep II Cp 1153/2020
• VSL Sklep I Cp 1205/2022
• VSL Sklep I Cp 1498/2023