<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cp 1466/93

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:1993:I.CP.1466.93
Evidenčna številka:VSL40066
Datum odločbe:27.01.1993
Področje:DEDNO PRAVO
Institut:pisna oporoka pred pričami

Jedro

S tem, ko je namesto podpisa oporočiteljice na pismeni oporoki pred pričami (čl. 64 ZD) le križec, pa obličnost, zahtevana v citiranem zakonskem določilu, ni izpolnjena. V izjemnih razmerah bi se taka oporoka lahko štela za ustno oporoko.

 

Izrek

Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se izpodbijani sklep o dedovanju sodišča prve stopnje potrdi.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju preklicalo svoj sklep z dne 19.10.1992, ugotovilo zatem obseg zapuščine, ugotovilo, da oporoka z dne 26.6.1990, s katero je zapustnica določila za dediča svojih nepremičnin pri vl.št. 490 k.o. V. J.Z. in L.Z., vsakega do 1/2, ni veljavna, ker ni podpisana, zatem pa je proglasilo dediče iz naslova zakonitega dedovanja B.G. do 1/4, V.B.

do 1/8, B.B. do 1/8 in Z.B. do 1/2. Proti temu sklepu sta se pritožila oporočna dediča J.Z. in L.Z.

zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navajata, da sta se sicer strinjala z razveljavitvijo prvotnega sklepa o dedovanju, nista pa se strinjala s tem, da sodišče v zapuščinskem postopku oceni veljavnost oporoke. Ne gre le za zmotno uporabo določil člena 64 in 66 ZD, marveč predvsem za pomanjkljivo ugotovljeno dejansko stanje.

Določilo člena 66 ZD in po njem pristojnost sodnika se nanaša na oporočitelja, ki ne zna brati, ne pa tudi na tistega, ki iz določenih razlogov ne more pisati, na primer invalida. Sodišče bi zato moralo napotiti na pravdo oporočna dediča zaradi ugotovitve veljavnosti oporoke. Zaslišati bi bilo treba oba odvetnika kot zapisovalca oporoke in obe oporočni priči zaradi ugotovitve, ali oporoka predstavlja zapustničino pravo voljo. Ta pa izhaja tudi iz odnosov oporočnih dedičev do zapustnice, ki sta jo vseh 10 let na Bokalcah redno obiskovala in zanjo skrbela. Pritožnikoma je večkrat dejala, da bo njima zapustila imetje in je v ta namen prosila, da ji odvetnik napiše oporoko. Oporočiteljica je znala pisati, vendar so ji na starost roke oslabele, zato ni mogla napisati svojega priimka in imena pod oporoko, ampak je napravila le križec, kot ji je svetovala oporočna priča A.M. Vsebino oporoke pa sta ji oporočni priči pomagali prebrati in se je z njo v celoti strinjala. Zapuščinsko sodišče je s svojo odločitvijo prekoračilo svojo pristojnost. Zato naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep o dedovanju razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je bila zapustničina oporoka sestavljena dne 26.6.1990 v odvetniški pisarni T.H. in P.C. Na tej pismeni oporoki sta kot oporočni priči podpisani A.M. in D.Z., pod imenom oporočiteljice pa je napravljen križec namesto podpisa. Iz samih pritožbenih navedb izhaja, kot tudi iz ugotovitev, povzetih v izpodbijani sklep, da je zapustnica znala brati in pisati, pritožba pa navaja, da so ji na starost roke oslabele, vsled česar se ni mogla podpisati.

Tako ugotovljeno dejansko stanje, ki med dediči ni sporno, je dovolj popolno ugotovljeno, da je moglo sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi pravilno uporabiti določila materialnega prava, to je Zakona o dedovanju (ZD, Uradni list SRS št. 15/76). Po določilu člena 64 ZD oporočitelj, ki zna brati in pisati, lahko napravi oporoko tudi tako, da v navzočnosti dveh prič lastnoročno podpiše listino, ki mu jo je sestavil kdo drug, ko hkrati izjavi pred njima, da je to njegova oporoka. Priči se podpišeta na sami oporoki s pristavkom, da se podpisujeta kot priči.

S tem, ko je namesto podpisa oporočiteljice na pismeni oporoki pred pričami (čl. 64 ZD) le križec, pa obličnost, zahtevana v citiranem zakonskem določilu, ni izpolnjena. V izjemnih primerih bi se taka oporoka lahko štela kot ustna oporoka, ki jo obravnava določilo člena 72 ZD, vendar pa le v primeru, če bi šlo za izredne razmere. Izrednih razmer nihče ne zatrjuje, tudi pritožnika ne, saj pojasnjujeta za nemožnost podpisa s strani oporočiteljice njeno oslabelost rok kot posledico starosti. Tudi je zapustnica po sestavi oporoke z dne 26.6.1990 živela še več kot tri mesece. Nikakor torej niso podani pogoji za upoštevanje določil, ki se nanašajo na ustno oporoko.

Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da bi v tem primeru bilo potrebno napisati sodno oporoko, kot jo obravnava člen 66 ZD, ko dopušča tudi oporočiteljevo ročno znamenje namesto njegovega podpisa.

V danem primeru torej gre za tolikšno pomanjkljivo obličnost, da oporoke ni mogoče šteti za veljavno in je odločitev sodišča prve stopnje, da oporoke pri dedovanju ne upošteva, pravilna. Pritožbo je bilo treba zavrniti.

 


Zveza:

ZD člen 64, 72, 64, 72.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy00Mjc3Nw==