VSL sklep Kp 1689/93

Jedro

Preiskava ne more biti namenjena zbiranju dokazov in podatkov, ki bi šele lahko utemeljevali sicer obstoječ sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje.

 

Izrek

Pritožbi obd. S. R. se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se zahteva javnega tožilstva za uvedbo preiskave zoper obdolženca, ker je podan utemeljen sum, da je z namenom, da bi si pridobil protipravno premoženjsko korist spravil M. D. z lažnivim prikazovanjem dejanskih okoliščin v zmoto in ga s tem zapeljal, da je ta v škodo svojega premoženja nekaj storil s tem, da mu je dne 21.1.1992 na njegovem domu v L. natvezil, da nujno rabi večjo vsoto denarja za dokončanje gostinskega lokala ter da mu bo denar vrnil v šestih mesecih, kar mu je D. verjel ter mu še isti dan izročil 5.000 DEM, namena vrnitve oškodovancu prejeti denar, pa že od vsega začetka ni imel, saj to do danes ni storil, oškodovancu se izmika z različnimi izgovori, s tem pa ga je oškodoval za okoli 300.000,00 SIT, pri tem pa škoda presega 150.000,00 SIT in mu je tudi šlo za to, da si pridobi korist v tej višini, s čemer naj bi storil kaznivo dejanje goljufije po čl. 171/II in I KZ RS z a v r n e .

 

Obrazložitev

Senat prvostopnega sodišča je z izpodbijanim sklepom potem, ko se preiskovalna sodnica ni strinjala z zahtevo Temeljnega javnega tožilstva ...., opr.št. Kt .... z dne 16.8.1993, dovolil uvedbo preiskave zoper obd. S. R. zaradi utemeljenega suma, da je storil kaznivo dejanje goljufije po členu 171/2 in 1 KZ RS, ki naj bi ga storil s tem, da je z namenom, da si pridobi protipravno premoženjsko korist, spravil M. D. z lažnivim prikazovanjem dejanskih okoliščin v zmoto in ga s tem zapeljal, da je ta v škodo svojega premoženja nekaj storil s tem, da mu je dne 21.1.1992 na njegovem domu v L. natvezil, da nujno rabi večjo vsoto denarja za dokončanje gostinskega lokala, ter da mu bo denar vrnil v 6 mesecih, kar mu je D. verjel in mu še isti dan izročil 8.000 DEM, namena vrniti oškodovancu prejeti denar pa že od vsega začetka ni imel, saj tega do danes še ni storil, oškodovancu se izmika z različnimi izgovori, s tem pa ga je oškodoval za približno 300.000,00 SIT, škoda pa presega 150.000,00 SIT in mu je tudi šlo za to, da si pridobi korist v tej višini.

Zoper sklep se je pritožil obd. S. R., smiselno zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi krštive kazenskega zakona, predlaga pa, da višje sodišče odloči o pritožbi.

Pritožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi gre za vprašanje utemeljenosti suma kot kriterija za odločitev, ki določa, kdaj se zoper določeno osebo lahko uvede kazenski postopek (v tem primeru preiskava). Gre za dejansko vprašanje, na katero mora sodišče v vsakem primeru odgovoriti na podlagi dokaznega gradiva, ki je že na razpolago, kazenska preiskava ne more biti namenjena zbiranju gradiva, ki naj bi navedeni sum šele utemeljevalo.

V obravnavani zadevi javni tožilec v zahtevi za preiskavo svoj sum, da je obdolženec storil kaznivo dejanje goljufije, opira na dejstvo, da posojila ni vrnil v dogovorjenem času in da njegovo vračilo vedno znova odlaga, pri čemer naj bo preiskava po njegovem namenjena ugotavljanju okoliščin, v katerih je obtoženec storil kaznivo dejanje in sicer ali bi se oškodovanec lahko poplačal iz stanovanjske hiše in lokala na parc. št. 17/2 k.o. Ž., s čemer je bilo posojilo po pogodbi med obdolžencem in oškodovancev zavarovano. V nasprotju s preiskovalno sodnico, ki je ocenila, da razpoložljivo gradivo ne utemeljuje suma, da je obdolženec storil kaznivo dejanje goljufije, senat prvostopnega sodišča ocenjuje, da je zahteva javnega tožilca utemeljena in da bo potrebno v preiskavi zlasti z zaslišanjem oškodovanca ter preverjanjem, čigavo je bilo premoženje, ki se v posojilni pogodbi navaja kot zavarovanje posojila, natančno razčistiti dejansko stanje.

Ob upoštevanju že navedenega, da je vprašanje utemeljenosti suma v konkretni zadevi vedno dejansko vprašanje v zvezi s katerim ni moč postaviti pravila, pa gre po oceni sodišča druge stopnje v obravnavani zadevi za primer, ko naj bi se v preiskavi zbiralo gradivo, ki bi moralo biti na razpolago že za presojo utemeljenosti suma, da je bilo storjeno kaznivo dejanje goljufije. Niti oškodovanec, ki je po svojem pooblaščencu podal ovadbo, niti kriminalistična služba in tudi ne tožilstvo niso predložili izpiska iz zemljiške knjige za nepremičnine, s katerimi naj bi bilo zavarovano devizno posojilo, čeprav iz posojilne pogodbe dne 21.1.1992 (4. člen) izhaja, da je bil izpisek pogodbi priložen, torej naj bi bilo lastništvo teh nepremičnin oškodovancu že ob podpisu pogodbe znano. Prvostopno sodišče je tudi očitno upoštevalo, da je bil izposojeni denar uporabljen za izgradnjo lokala, ki ga usposabljata zakonca R., ne drži torej, da je obdolženec tvezil, da rabi denar za dokončanje lokala, zgolj iz tega, na koga se formalno glasi gradbeno dovoljenje, pa še ni moč sklepati, da se oškodovanec ne bi mogel poplačati iz premoženja obdolženca. Višina posojila v primerjavi s premoženjem, ki ga po dosedanjih podatkih in svojih zagotovilih ima obd. R., je sorazmerno majhna, obenem pa ni nobenih podatkov, da je oškodovanec skušal doseči vrnitev denarja v civilnem postopku. Še manj kot za preverjanje navedenega pa je uvedba preiskave lahko namenjena (in s tem utemeljena) temu, da bo zaslišan oškodovanec, ki je v svoji ovadbi in v razgovoru s kriminalistom že dal na razpolago vse razpoložljivo gradivo, ki naj bi obremenjevalo obdolženca.

Na podlagi vsega navedenega sodišče druge stopnje ocenjuje, da dokazno gradivo, ki ga je v utemeljitev svoje zahteve predložil sodišču javni tožilec, ne zadostuje za uvedbo kazenskega postopka oz.

preiskave. Ne le, da je dejstva in okoliščine, ki naj bi se ugotavljale v preiskavi moč ugotoviti v predhodnem postopku, bistveno je, da je šele na podlagi teh dejstev in okoliščin moč ocenjevati, ali je v tem primeru podan sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje kot podlaga za uvedbo preiskave. Na podlagi navedenega je sodišče druge stopnje ocenilo, da je pritožba obdolženca utemeljena in je zato v skladu z določbo 3. odstavka 397. člena ZKP odločilo tako kot izhaja iz izreka sklepa.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Kp 1228/93
• VSL sklep I Kp 228/2000
• VSL sklep Kp 1663/93