VSL sklep I Cp 566/2007

Jedro

Plačilo sodne takse oziroma predložitev dokazila o plačilu sodne takse za predlog v nepravdnem postopku ne prestavlja procesne predpostavke, neplačilo takse oziroma opustitev predložitve dokazila o plačilu takse pa ne presumpcije umika predloga.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se predlog predlagatelja B. S. šteje za umaknjen.

Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil predlagatelj. V pritožbi pravi, da sicer drži, da taksa ni bila v celoti plačana in da je njegov zastopnik spregledal rok za plačilo te dodatne takse. Vendar pa je manjkajoči znesek sodne takse z opominskimi stroški vred plačal takoj po prejemu izpodbijanega sklepa dne 5.12.2006. Meni, da je neprimerno šteti predlog za umaknjen, zato ker ni bil pravočasno plačan le majhen del predpisane takse. Ker je tudi sodišče z izdajo izpodbijanega sklepa čakalo le nekaj več kot 3 mesece od zamude, tudi ne more več predlagati restitucije po 117. členu ZPP. Izpodbijanega sklepa se ne da preizkusiti, saj se sodišče prve stopnje sklicuje na določbi, ki sta med seboj v nasprotju glede na zavrženje oziroma fikcijo umika in je izrek tak, da ne temelji na uporabljenih členih ZPP.

Pritožba je utemeljena.

Iz spisa izhaja, da je predlagatelj ob vložitvi predloga za ureditev meje plačal za 1.900,00 SIT premalo sodne takse za predlog ter da tega premalo plačanega zneska ni plačal niti v naknadnem roku 15 dni, ki mu ga je sodišče za to postavilo v sklepu z dne 6.7.2006. Sodišče prve stopnje je zato z izpodbijanim sklepom na podlagi 2. odst. 105.a člena ZPP (Zakon o pravdnem postopku, uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 36/2004) v zvezi s 4. odst. 108. člena ZPP in v zvezi s 37. členom ZNP (Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list SRS, št. 30/1986) odločilo, da se predlog šteje za umaknjen. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pri tem zmotno zaključilo, da se po navedenih določbah tudi v nepravdnem postopku šteje, da je v primeru neplačila sodne takse za predlog le-ta umaknjen. V 1. odst. 8. členu ZST (Zakon o sodnih taksah, Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 20/2004) je določeno, da če taksa ni plačana ali če ni plačana v celoti, to ni ovira za sodni postopek ali za opravo posameznega dejanja, če ni v zakonu ali v taksni tarifi določeno drugače. Niti ZNP niti kak drug zakon ne določa, da je plačilo sodne takse za predlog v nepravdnem postopku procesna predpostavka za začetek tega postopka oziroma da se v primeru njenega neplačila šteje, da je predlog umaknjen. Obveznosti plačila sodne takse za predlog v nepravdnem postopku kot predpostavko za njegovo vsebinsko obravnavanje ni mogoče utemeljiti niti z analogno uporabo določb 1. in 2. odst. 105.a člena ZPP, kolikor se te nanašajo na obveznost plačila sodne takse za tožbo in na posledice njenega neplačila. Takšnega zaključka namreč določba 37. člen ZNP, na katero se v izpodbijanem sklepu sklicuje sodišče prve stopnje pri uporabi določbe 105.a člena ZPP, ne omogoča. V 37. členu ZNP je sicer res določeno, da se v nepravdnem postopku smiselno uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku, če s tem (ZNP) ali drugim zakonom ni drugače določeno. V skladu z določbo 1. odst. 8. člena ZST je v 1. in 2. odst. 105.a člena ZPP izrecno navedeno, za katere vloge v pravdnem postopku velja presumpcija umika v primeru, da dokazilo o plačilu sodne takse za te ni predloženo niti v roku za dopolnitev. Iz določb 1. in 2. odst. 105.a člena ZPP, v katerih je izrecno predpisano, da velja v primeru, ko dokazilo o plačilu sodne takse ni predloženo niti v roku za dopolnitev, presumpcija umika tudi za vloge kot so nasprotna tožba, predlog za sporazumno razvezo in tožbo, ki vsebuje predlog za izdajo plačilnega naloga, nadalje izhaja, da pojma tožbe iz 1. odst. 105.a člena ZPP niti v pravdnem postopku ni mogoče razširjati na vse vloge v tem postopku. Zato pojma tožbe iz 1. odst. 105.a člena ZPP ter posledic iz 2. odst. 105. v primeru neplačila sodne takse za tožbo tudi ni mogoče razširjati na neplačilo sodne takse za predlog v nepravdnem postopku. Sodišče prve stopnje bi lahko zato štelo, da je predlog umaknjen le v primeru, če bi bilo v zakonu ali v taksni tarifi to izrecno določeno (1. odst. 8. člena ZST) - tako kot je npr. predpisana presumpcija umika predloga za izvršbo v 11. odst. 40. člena ZIZ, v primeru, ko dokazilo o plačilu sodne takse za predlog za izvršbo ni predloženo niti v naknadnem roku. Kljub temu, da se v izvršilnem postopku po določbi 15. člena ZIZ subsidiarno uporabljajo določbe ZPP, je presumpcija umika predloga za izvršbo v primeru, ko dokazilo o plačilu sodne takse za predlog za izvršbo sodišču ni dostavljeno niti v naknadno postavljenem roku, izrecno določena v ZIZ. Če bi držalo, da je plačilo sodne takse za predlog v nepravdnem postopku ovira za nepravdni postopek že na podlagi določbe 37. člena ZNP v zvezi s 105.a členom ZPP, potem bi bile nepotrebne tudi določbe 146. člena ZZK-1 (Zakon o zemljiški knjigi, Uradni list RS, št. 58/2003) ter 29. in 30. člena ZSReg (Zakon o sodnem registru, Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 114/2005), ki v zemljiškoknjižnih postopkih in v postopkih vpisov v sodni register kot procesno predpostavko izrecno določajo predložitev dokazila o plačilu sodne takse za predlog, pa čeprav se tudi v teh postopkih subsidiarno uporabljajo določbe ZNP (2. odst. 120. člena ZZK-1 in 19. člen ZSReg). Navedeno terja zaključek, da plačilo sodne takse oziroma predložitev dokazila o plačilu sodne takse za predlog v nepravdnem postopku ne predstavlja procesne predpostavke, neplačilo takse oziroma opustitev predložitve dokazila o plačilu takse pa ne presumpcije umika predloga. Sodišče prve stopnje je tako napačno uporabilo postopkovne določbe 37. člena ZNP v zvezi s 105.a členom ZPP, s tem pa je bistveno kršilo določbe postopka po 8. točki 2. odst. 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, saj predlagatelju zaradi te kršitve ni dalo možnosti obravnave pred sodiščem. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 1. odst. 354. člena ZPP, 2. odst. 350. člena ZPP in 37. členom ZNP pritožbi predlagatelja ugodilo ter izpodbijani sklep razveljavilo. Sodišče prve stopnje bo moralo nepravdni postopek nadaljevati kljub dejstvu, da je predlagatelj premalo plačano sodno takso za predlog plačal in dokazilo o tem sodišču dostavil po izteku roka, ki mu ga je sodišče prve stopnje postavilo v sklepu z dne 6.7.2006.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009