VSL sklep III Cp 3216/2005

Jedro

Sodišče prve stopnje upnikovega odgovora na ugovor pred odločitvijo ni vročilo dolžnikoma. V izvršilnem postopku je načelo kontradiktornosti omejeno in je pogosto varovano šele kasneje - v postopku s pravnimi sredstvi. V nekaterih primerih pa zakon izrecno določa, da mora dati sodišče drugi stranki možnost, da se izreče. To v ugovornem postopku velja za vročitev dolžnikovega ugovora upniku, za druge vloge pa tega izrecno ne določa. Sicer pa v izvršilnem postopku postopa sodišče na podlagi vlog in drugih pisanj, narok pa opravi le, kadar tako določa zakon, ali kadar je po njegovem mnenju to smotrno (1. in 2. odstavek 29. člen ZIZ). V konkretnem primeru odgovor upnika na ugovor vsebuje pravna naziranja upnika, sodišče prve stopnje pa je ocenilo, da za presojo teh narok ni potreben. Glede na to in na omejenost načela kontradiktornosti v izvršilnem postopku tako pritožbeno sodišče ugotavlja, da očitana procesna kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ni podana.

Vpis spremembe družbenika d. o. o. v sodni register je le deklaratornega značaja. Dolžnikoma je lastnost družbenikov družbe prenehala že s prenosom poslovnih deležev na novega pridobitelja (416. člen ZGD). Sodišče prve stopnje pa je svojo odločitev oprlo na načelo zaupanja v sodni register in publicitetno načelo (1. in 2. odstavek 8. člena ZSReg). S tako razlago je izenačilo učinke tega načela s konstitutivnostjo vpisa v sodni register, kar pa je v nasprotju z že omenjenim 416. členom ZGD. To pa pomeni, da zgolj zato, ker ni bil vložen predlog za vpis spremembe družbenikov in višine njihovih vložkov v sodni register (5. in 6. člen ZSReg), dolžnika nista ohranila statusa družbenika d. o. o.

Podlaga za dovolitev izvršbe zoper dolžnika tudi ne more biti pogodba o odstopu poslovnih deležev in njen 2. odstavek 3. člena, po katerem prevzemnik ne odgovarja niti za pogodbene niti za druge obveznosti družbe, ki bi nastale pred vpisom te pogodbe pred pristojnim sodiščem. Izvršilni naslov v obravnavani izvršbi predstavlja sklep sodišča, izdan zoper gospodarsko družbo. Ta sklep je izvršilni naslov le proti družbenikom po ZFPPod izbrisane družbe, dolžnika pa ob izbrisu družbe iz sodnega registra nista bila več njena družbenika. Če pa upnik meni, da je podana pogodbena podlaga za njuno odgovornost, bo moral najprej doseči izdajo izvršilnega naslova zoper njiju.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep prve stopnje spremeni tako, da se ugovoru ugodi in se sklep o izvršbi opr. št. I 2003/01270 z dne 19.5.2003 spremeni tako, da se predlog za izvršbo zavrne in se razveljavijo opravljena izvršilna dejanja.

Upnik je dolžan povrniti dolžnikoma povrniti 36.900,00 SIT pravdnih stroškov v 15 dneh z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31.8.2005 do plačila.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor dolžnikov zoper sklep o izvršbi in dolžnikoma naložilo, da upniku povrneta stroške ugovora v višini 24.940,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa do plačila kot nadaljnje izvršilne stroške.

Zoper sklep sta se pravočasno pritožila dolžnika. Menita, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, ker jima ni vročilo upnikovega odgovora na ugovor, zaradi česar jima ni bila dana možnost, da bi se izjasnila o navedbah upnika. Za odgovor sta zvedela šele, ko sta prejela izpodbijani sklep. S takim ravnanjem je bila kršena njuna pravica do enakega obravnavanja. Odločitev je materialnopravno napačna. Sodišče ne sledi bistvu odločbe US RS, da za obveznosti izbrisane družbe odgovarjajo aktivni družbeniki, torej tisti, ki so sploh mogli imeti vpliv na poslovanje družbe. Pogodba o prenosu poslovnih deležev je v zvezi s spremembo družabnikov v d. o. o. konstitutivne narave. S samo sklenitvijo pogodbe družabništvo prenosnika preneha. S tem je prenos poslovnih deležev opravljen in prenehajo vse pravice in obveznosti prenosnika poslovnih deležev. Dolžnika nista več razpolagala s kakršnimikoli upravičenji v zvezi z izbrisano družbo. Kot izhaja iz 3. člena pogodbe sta dolžnika odstopila svoja poslovna deleža prevzemniku v celoti in brez kakršnihkoli omejitev. S sklenitvijo pogodbe so prenehala vsa njuna upravičenja in vse morebitne aktivnosti v družbi. Zato dolžnikov ni mogoče obravnavati kot aktivnih družbenikov v smislu odločbe US RS. V zvezi z določbo 2. odstavka 3. člena pogodbe, iz katere izhaja, da naj prevzemnik ne bi odgovarjal za pogodbene oziroma za druge morebitne obveznosti družbe, ki bi nastale pred vpisom pogodbe pri pristojnem sodišču, pa pritožba poudarja, da gre v tem smislu za pogodbeni odnos med pogodbenimi strankami, ki nikakor ne more učinkovati nasproti tretjim osebam. Pritožba predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da sklep o izvršbi razveljavi in predlog upnika zavrne, dolžnikoma pa naj se naloži plačilo stroškov postopka.

Pritožba je utemeljena.

Četudi sodišče prve stopnje upnikovega odgovora na ugovor pred odločitvijo ni vročilo dolžnikoma, pritožbeno sodišče sodi, da ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), na katero opozarja pritožba. V izvršilnem postopku je namreč načelo kontradiktornosti omejeno in je pogosto varovano šele kasneje - v postopku s pravnimi sredstvi. V nekaterih primerih pa zakon izrecno določa, da mora dati sodišče drugi stranki možnost, da se izreče. To v ugovornem postopku velja za vročitev dolžnikovega ugovora upniku, za druge vloge pa tega izrecno ne določa. Sicer pa v izvršilnem postopku postopa sodišče na podlagi vlog in drugih pisanj, narok pa opravi le, kadar tako določa zakon, ali kadar je po njegovem mnenju to smotrno (1. in 2. odstavek 29. člen ZIZ). V konkretnem primeru odgovor upnika na ugovor vsebuje pretežno pravna naziranja upnika (na tista, ki se tičejo dejanskega stanja - datuma nastanka obveznosti - namreč sodišče prve stopnje niti ni oprlo svoje odločitve), sodišče prve stopnje pa je ocenilo, da za presojo teh narok ni potreben. Glede na to in na omejenost načela kontradiktornosti v izvršilnem postopku tako pritožbeno sodišče ugotavlja, da očitana procesna kršitev ni podana.

Tako sodišče prve stopnje kot pritožba pravilno ugotavljata, da je vpis spremembe družbenika v sodni register le deklaratornega značaja. Dolžnikoma je lastnost družbenikov družbe prenehala že s prenosom poslovnih deležev na novega pridobitelja (416. člen Zakona o gospodarskih družbah - ZGD). Sodišče prve stopnje pa je svojo odločitev oprlo na načelo zaupanja v sodni register in publicitetno načelo (1. in 2. odstavek 8. člena Zakona o sodnem registru - ZSReg). S tako razlago je izenačilo učinke tega načela s konstitutivnostjo vpisa v sodni register, kar pa je v nasprotju z že omenjenim 416. členom ZGD. To pa pomeni, da zgolj zato, ker ni bil vložen predlog za vpis spremembe družbenikov in višine njihovih vložkov v sodni register (5. in 6. člen ZSReg), dolžnika nista ohranila statusa družbenika d. o. o. Na tako presojo ne vpliva dejstvo, da sta bila dolžna dolžnika sama po pogodbi o odstopu urediti vpis spremembe družbenikov v sodnem registru. Opustitev te njune dolžnosti namreč ne pomeni, da v razmerju do tretjih oseb ostajata družbenika, temveč bi morda lahko bila kvečjemu podlaga za njuno odgovornost na drugi pravni podlagi.

Ker torej dolžnika nista bila družbenika družbe M. d. o. o. v času njenega izbrisa iz sodnega registra na podlagi določb Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod), ni mogoča presoja možnosti njunega aktivnega vpliva na poslovanje družbe v smislu ustavne odločbe št. U-I-135/00-77 z dne 9.10.2002 (Uradni list RS, št. 93/2002). Podlaga za dovolitev izvršbe zoper njiju pa tudi ne more biti pogodba o odstopu poslovnih deležev in njen 2. odstavek 3. člena, po katerem prevzemnik ne odgovarja niti za pogodbene niti za druge obveznosti družbe, ki bi nastale pred vpisom te pogodbe pred pristojnim sodiščem. Izvršilni naslov v obravnavani izvršbi predstavlja sklep sodišča v L. Ig 1996/8920, izdan zoper družbo M. d. o. o. Ta sklep proti gospodarski družbi je izvršilni naslov le proti družbenikom po ZFPPod izbrisane družbe, dolžnika pa ob izbrisu družbe iz sodnega registra nista bila več njena družbenika. Če pa upnik meni, da je podana pogodbena podlaga za njuno odgovornost, bo moral najprej doseči izdajo izvršilnega naslova zoper njiju.

Pritožbeno sodišče je tako ugotovilo, da je pritožba dolžnikov utemeljena, saj obveznost iz izvršilnega naslova ni prešla na dolžnika oziroma upnik nima izvršilnega naslova zoper dolžnika (ugovorni razlog iz 12. točke 1. odstavka 55. člena ZIZ, ki sta ga dolžnik podala že v ugovoru). Zato ji je ugodilo in izpodbijani sklep na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ spremenilo tako, da je njunemu ugovoru ugodilo in sklep o izvršbi pa spremenilo tako, da se predlog za izvršbo zavrne in se razveljavijo opravljena izvršilna dejanja.

Če sodišče spremeni odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, odloči o stroških vsega postopka (3. odstavek 165. člena ZPP). Ker je predlog za izvršbo zavrnjen, mora upnik dolžnikoma povrniti njune potrebne stroške, ki so jima v tem postopku nastali, to pa so stroški ugovora (njegova sestava 50 odvetniških točk, v kar je zajeta tudi konferenca s stranko, 20 % DDV in 5.700,00SIT sodne takse po tarifni številki 3/4) in pritožbe (sestava pritožbe 100 točk, v plačilo za to storitev pa je zajeta tudi konferenca s stranko in pregled dokumentacije, 20 % DDV in 11.400,00 SIT sodne takse po tarifni št. 3/2) skupaj z zamudnimi obrestmi.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep IV Cp 4161/2005
• VSC sklep I Ip 57/2008
• VSL sklep III Cp 634/2007