VSL sklep III Cp 2049/2005

Jedro

Bistven pogoj za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine po 4. odstavku 178. člena ZIZ je sprememba vrednosti od časa, ko je bila ugotovljena, do prodajnega naroka. Za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine ne zadošča, da stranka predloži svojo cenitev, iz katere izhaja druga (zanjo ugodnejša) vrednost nepremičnine, saj je bila ta predhodno že pravnomočno ugotovljena s sklepom.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog dolžnika za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine parc. št. 849 (napačno zapisano 894), vl. št. 1224 k. o. M..

Zoper sklep se je pravočasno pritožil dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da so v cenilnem poročilu podane vrednosti posebej za proizvodno halo na parc. št. 849 k. o. M. in da je sodišče imelo cenitev tržne vrednosti predmeta prodaje. Ob natančnem pregledu cenilnega poročila bi lahko ugotovilo tržno vrednost vsake nepremičnine posebej, če pa to po njegovi oceni ne bi bilo možno, bi lahko pozvalo dolžnika, da sodišču predloži dopolnitev cenitvenega poročila. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da na podlagi cenitvenega poročila izvedenca P. O. ugotovi novo tržno vrednost nepremičnine na dan cenitve, podrejeno pa, da sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo obravnavanje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je v uvodu sklepa prišlo do pisne napake: dvakrat so navedene stranke in predmet izvršilne zadeve, ki se vodi pod opr. št. In 1998/00542, izpuščene pa so stranke in predmet iz zadeve In 1998/00571, v kateri upnik K.L. d. d. izterjuje terjatev 10.318.532,00 SIT s pripadki. Da gre za očitno pisno pomoto, je razvidno iz oznake opravilne številke sklepa, ki omenja tudi to zadevo, same zadeve In 1998/00571, v kateri je tudi tu izpodbijani sklep in nenazadnje predložitvenega poročila, v katerem je naveden upnik K.L. d. d. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo obravnavalo in pravilne stranke izvršb tudi navedlo v svojem sklepu, izvršilno sodišče pa se bo moralo v nadaljevanju odločiti, ali bo izdalo o tem popravni sklep. Napačno pa je v izreku sklepa navedlo tudi parcelno številko nepremičnine, čeprav iz obrazložitve sklepa izhaja, da gre za parc. št. 849 k. o. M., ki je tudi predmet prodaje v tej izvršbi.

Po določilu 4. odstavka 178. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ki je materialnopravna podlaga za odločitev o utemeljenosti obravnavane pritožbe, sodišče na predlog, ki mora biti vložen najpozneje osem dni pred prodajnim narokom, na prodajnem naroku z odredbo ponovno ugotovi vrednost nepremičnine, če stranka s predložitvijo mnenja sodnega cenilca o tržni vrednosti nepremičnine verjetno izkaže, da se je vrednost nepremičnine od prejšnje ugotovitve vrednosti do dneva prodaje precej spremenila. Bistven pogoj za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine je torej sprememba vrednosti od časa, ko je bila ugotovljena, do prodajnega naroka. Dolžnik pa je v svojem predlogu drugačno vrednost nepremičnine zatrjeval le s predložitvijo nove cenitve. Za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine pa ne zadošča, da stranka (v tem primeru dolžnik) predloži svojo cenitev, iz katere izhaja druga (zanjo ugodnejša) vrednost nepremičnine. Vrednost nepremičnine je že bila pravnomočno ugotovljena s sklepom z dne 15.11.2004. Svoje pomisleke zoper ugotovljeno vrednost bi lahko stranka izrazila v postopku njenega ugotavljanja (vključno s pravnimi sredstvi), korekcija ugotovljene vrednosti pa je kasneje mogoča le pod pogoji iz 4. odstavka 178. člena ZIZ.

Navedeno kaže na neutemeljenost dolžnikovega predloga tudi za primer, če bi bilo to takšno, da bi dopuščalo presojo tržne vrednosti le parcele št. 349 k. o. M., ki je predmet prodaje v tej izvršbi. Ta pa tega ne dopušča iz razlogov, ki jih je pravilno navedlo sodišče prve stopnje: ker je za to nepremičnino izvedenec navedel gradbeno (in ne tržno) vrednost in ker se sicer ugotovljena tržna vrednost nanaša na vse nepremičnine, vpisane v vložek št. 1224 k. o. M.. Ker pa predvsem dolžnik s predložitvijo mnenja ni verjetno izkazal, da se je vrednost nepremičnine od prejšnje ugotovitve vrednosti do dneva prodaje precej spremenila, pritožba dolžnika izvršilnemu sodišču neutemeljeno očita, da bi ga moralo pozivati na dopolnitev tega poročila. Eno od načel postopka izvršbe je hitrost postopanja (11. člen ZIZ), zato v postopku ponovne ugotovitve vrednosti nepremičnine tudi ne ugotavlja vrednosti nepremičnine s sklepom (179. člen ZIZ), temveč z odredbo, upoštevajoč le tiste dejavnike, ki so v času od prejšnje ugotovitve vrednosti nepremičnine vplivali na spremembo njene vrednosti do prodajnega naroka.

Pritožbeno sodišče je tako ugotovilo, da pritožba dolžnika ni utemeljena. Zato jo je zavrnilo in potrdilo sklep prve stopnje (2. odstavek 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep III Cp 1800/99
• VSL sklep III Cp 1739/99
• VSL sklep III Cp 74/2000