<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cp 263/2007

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2007:I.CP.263.2007
Evidenčna številka:VSL51638
Datum odločbe:24.01.2007
Področje:IZVRŠILNO PRAVO
Institut:začasna odredba - prepoved odsvojitve in obremenitve nepremičnine, ki ni vpisana v zemljiško knjigo

Jedro

Tožnik s predlogom, naj se dolžniku prepove odsvojitev in obremenitev nepremičnine, ta prepoved pa objavi na oglasni deski sodišča in v Uradnem listu, želi doseči publicitetni učinek. Določeno dejstvo pa ima lahko publicitetni učinek le, če so vsi seznanjeni s tem - torej, mora biti publicitetni učinek določenega dejstva urejen v pravnem aktu, s katerim morajo biti vsi seznanjeni. Tako publicitetni učinek objave zapisnika o rubežu ureja 211. člen ZIZ. Publicitetnega učinka objave prepovedi obremenitve in odsvojitve na oglasni deski sodišča oziroma v Uradnem listi pa ne ureja noben zakon, zato tudi sodišče s sklepom o začasni odredbi takšnega učinka objavi na oglasni deski sodišča oziroma v Uradnem listu ne more pripisati. Če pa objava prepovedi odsvojitve in obremenitve ne more imeti publicitetnega učinka, je pravilna ocena sodišča prve stopnje, da s predlagano začasno odredbo ni mogoče doseči namena zavarovanja.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pravdni stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

 

Obrazložitev

Tožnik je s tožbo z dne 12.10.2006 od sodišča zahteval, naj razsodi, da sta mu toženki dolžni plačati odškodnino v znesku 4,950.000,00 SIT za škodo, ki sta mu jo povzročili z dvojno prodajo 1/8 nepremičnine parc. št. 194/75 k. o. V. in parc. št. 194/75 k. o. V.. Tožnik je tudi predlagal, naj sodišče izda začasno odredbo, s katero naj prvi toženki prepove odsvojitev in nadaljnjo obremenitev nepremičnine - stanovanja št. 2 na naslovu Cesta X. št. 37, Ljubljana. Tožnik predlaga, naj sodišče po uradni dolžnosti opravi popis in rubež stanovanja ter odredi prepoved odsvojitve in obremenitve in naj se ta prepoved objavi na oglasni deski Okrožnega sodišča v Ljubljani in v Uradnem listu Republike Slovenije. Tožnik predlaga tudi, naj sodišče o prepovedi obvesti DURS, izpostavo Ljubljana.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog tožnika za izdajo začasne odredbe zavrnilo. V obrazložitvi je navedlo, da tožnik s predlagano začasno odredbo ne more doseči zavarovanja vtoževane denarne terjatve niti njene kasnejše izpolnitve, saj lastninska pravica prve toženke na nepremičnini ni vpisana v zemljiško knjigo. Sodišče prve stopnje je poudarilo, da se z rubežem stanovanja na podlagi 211. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju pridobi zastavna pravica, po določbi drugega odstavka 271. člena ZIZ pa se z začasno odredbo zastavna pravica ne pridobi. Sodišče prve stopnje je opozorilo, da mora v primeru nevpisane nepremičnine v zemljiško knjigo predlog za izdajo začasne odredbe vsebovati predlog prepovedi na originalu pogodbe, ki bi bila podlaga za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo in se pri tem sklicuje na odločbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 1878/2003.

Zoper odločbo sodišča prve stopnje se pritožuje tožnik zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Poudarja, da je treba v primerih, ko se zahteva zavarovanje s prepovedjo odsvojitve in obremenitve nepremičnine, ki ni vpisana v zemljiško knjigo, analogno uporabiti določbo 211. člena ZIZ v zvezi z določbo 239. člena ZIZ, saj ZIZ nima posebnih določb glede prepovedi odsvojitve in obremenitve na nepremičnini, ki ni vpisana v zemljiški knjigi. Meni, da je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da bi moral tožnik predlagati, da se prepoved odtujitve in obremenitve zaznamuje na originalu kupoprodajne pogodbe, saj takšnega načina ZIZ ne pozna. Tožnik opozarja, da je prepoved odsvojitve in obremenitve v tem primeru mogoče doseči le tako, da izvršitelj po odredbi sodišča opravi rubež nepremičnine, zapisnik o rubežu pa ima v takem primeru učinek prepovedi odsvojitve in obremenitve, zaradi česar mora biti razglašen na oglasni deski sodišča in objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije. Tožnik predlaga, naj višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni ter predlogu za izdajo začasne odredbe v celoti ugodi, podrejeno pa, naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Toženki sta na pritožbo odgovorili in predlagata, naj jo višje sodišče zavrne kot neutemeljeno.

Pritožba ni utemeljena.

Zakon o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/89 do 75/02, v nadaljevanju ZIZ) v 270. členu določa, da sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje denarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Upnik mora verjetno izkazati tudi nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Upnik ni dolžan dokazovati nevarnosti, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo. Šteje se da je nevarnost podana, če naj bi bila terjatev uveljavljena v tujini. Nato ZIZ v 271. členu določa, da sme sodišče za zavarovanje denarne terjatve izdati vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, nato pa taksativno našteva začasne odredbe, ki prvenstveno pridejo v poštev, med drugim tudi prepoved odsvojitve in obremenitve nepremičnine z vknjižbo te prepovedi v zemljiški knjigi. V drugem odstavku 271. člena je izrecno določeno, da se z začasno odredbo ne pridobi zastavna pravica na predmetu zavarovanja.

Nesporno je, da nepremičnina, katere prepoved odsvojitve in obremenitve predlaga tožnik, ni vpisana v zemljiško knjigo. Zato je pravilno stališče, da prepoved odsvojitve in obremenitve po 2. točki prvega odstavka 271. člena ZIZ, ki se opravi z vknjižbo prepovedi v zemljiški knjigi, ne pride v poštev.

Po 268. členu ZIZ ima sklep o začasni odredbi učinek sklepa o izvršbi. To pomeni, da mora vsebovati vse obvezne sestavine po prvem odstavku 40. člena ZIZ, predvsem tudi sredstvo izvršbe. Kot rečeno sme sodišče za zavarovanje denarne terjatve izdati vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, torej tudi prepoved odsvojitve in obremenitve nepremičnine, če obenem predlaga sredstvo, s katerim bo upnik lahko dosegel izvršitev začasne odredbe, če ji dolžnik ne bi prostovoljno sledil. Pri nepremičnini, ki ni vpisana v zemljiško knjigo, mora torej upnik - ker vpis te prepovedi v zemljiški knjigi ni možen - z drugim sredstvom izvršbe zagotoviti izvršitev začasne odredbe. Tako je ena od možnosti prepoved odsvojitve in obremenitve z določitvijo denarne kazni za primer kršitve prepovedi po drugem odstavku 226. člena ZIZ (primerjaj s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 609/2000), ali zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve na prvem overjenem izvodu kupoprodajne pogodbe, ki je podlaga za vpis zemljiško knjigo (primerjaj s sklepom Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 1878/2003, na katerega se sklicuje tudi sodišče prve stopnje v izpodbijani odločbi), lahko pa tudi drugače, če le predlagatelj predlaga primerno sredstvo zavarovanja (glej tudi sklep Višjega sodišča v Kopru, opr. št. I Cp 919/2005).

Tožnik je predlagal, naj sodišče prve stopnje ob smiselni uporabi 211. člena ZIZ opravi rubež stanovanja in odredi prepoved odsvojitve in obremenitve, ki naj se objavi na oglasni deski Okrožnega sodišča v Ljubljani, ter objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Določbe 211. člena nikakor ni mogoče analogno uporabiti tako, da bi imel rubež nepremičnine, ki ni vpisana v zemljiško knjigo, pravne učinke, ki jih določba 211. člena ne predvideva. Vprašanje pa je, ali je utemeljen predlog upnika za izdajo začasne odredbe s tem, da se ne opravi rubež, ampak le dolžniku prepove odsvojitev in obremenitev nepremičnine, ta prepoved pa se objavi na oglasni deski sodišča in v Uradnem listu. Pravilno je izhodišče sodišča prve stopnje, da je treba oceniti, ali upnik lahko s takšno začasno odredbo doseže namen zavarovanja.

Tožnik s predlogom želi doseči publicitetni učinek - torej, da se nihče ne bo mogel sklicevati na to, da za prepoved ni vedel. Določeno dejstvo pa ima lahko publicitetni učinek le, če so vsi seznanjeni s tem - torej, mora biti publicitetni učinek določenega dejstva urejen v pravnem aktu, s katerim morajo biti vsi seznanjeni. Tako publicitetni učinek objave zapisnika o rubežu ureja 211. člen ZIZ. Publicitetnega učinka objave prepovedi obremenitve in odsvojitve na oglasni deski sodišča oziroma v Uradnem listi pa ne ureja noben zakon, zato tudi sodišče s sklepom o začasni odredbi takšnega učinka objavi na oglasni deski sodišča oziroma v Uradnem listu ne more pripisati. Če pa objava prepovedi odsvojitve in obremenitve ne more imeti publicitetnega učinka, je pravilna ocena sodišča prve stopnje, da s predlagano začasno odredbo ni mogoče doseči namena zavarovanja. Tako je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je na podlagi prvega odstavka 271. člena ZIZ predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo.

Višje sodišče je tako ugotovilo, da niso podani razlogi, s katerimi tožena stranka izpodbija sklep sodišča prve stopnje, prav tako pa tudi ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Zato je na podlagi druge točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in 96/02, v nadaljevanju ZPP) v povezavi s 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in je potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Prvi odstavek 165. člena ZPP določa, da v primeru, ko sodišče zavrne pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato mora v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP sama kriti stroške pritožbenega postopka. Stroški odgovora na pritožbo pa po oceni višjega sodišča niso bili potrebni zato jih mora na podlagi prvega odstavka 155. člena kriti sama toženka.

 


Zveza:

ZIZ člen 211, 268, 270, 271, 211, 268, 270, 271.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zODQ4MA==