<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sodba II Cp 4506/2005

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2005:II.CP.4506.2005
Evidenčna številka:VSL51728
Datum odločbe:30.11.2005
Področje:ODŠKODNINSKO PRAVO
Institut:odškodninska odgovornost - dokazna ocena

Jedro

Ker je odgovornost zavarovanca tožene stranke za prometno nezgodo dne

1.3.2005 po določbi 1. odst. 154. člena v zvezi s 1. odst. 131. člena

OZ krivdna, je obe sporni predpostavki odškodninske odgovornosti -

telesne bolečine in strah ter vzročno zvezo med njimi in prometno

nezgodo dne 1.3.2003 - dolžan dokazati tožnik. Ker ni uspel dokazati

ne ene ne druge, je sodišče prve stopnje njegov zahtevek utemeljeno

zavrnilo.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da se zavrne

tožbeni zahtevek tožeče stranke, s katerim je ta zahtevala od tožene

stranke plačilo odškodnine v višini 1,100.000,00 SIT z obrestmi od

28.5.2003 do dneva sodbe sodišča prve stopnje v višini predpisane

obrestne mere zmanjšane za temeljno obrestno mero, od prvega dne po

dnevu sodbe prve stopnje pa z obrestmi po predpisani obrestni meri

zamudnih obresti in povrnitev pravdnih stroškov z obrestmi po

predpisani obrestni meri zamudnih obresti od dneva izdaje sodbe prve

stopnje do plačila, vse v 15 dneh, pod izvršbo, ter odločilo, da je

tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki pravdne stroške v

znesku 282.528,00 SIT, v roku 15 dni, pod izvršbo.

Proti navedeni sodbi se je pritožil tožnik. V pritožbi pravi, da je

obstoj prometne nezgode potrdil kot priča tudi povzročitelj nezgode

J. L., ki je tudi priznal, da je bila na njegovem vozilu razbita

desna luč in da je sopotnica v njegovem vozilu z glavo udarila v

vetrobransko steklo. Vozili se tako pri nezgodi nista le dotaknili,

ampak je prišlo med njima do dejanskega trčenja. Nezgode ni prijavil

policiji, ker to ni bilo potrebno, s povzročiteljem pa sta se

sporazumela, saj mu je ta izročil kupon. Sklicuje se na izvedensko

mnenje izvedenca medicinske stroke, ki je potrdil, da je pri trčni

hitrosti med 5 in 10 km/h možna poškodba vratu pri vozniku in da je

do poškodbe prišlo zaradi nenadnega in hitrega zanihanja glave naprej

in nazaj s posledično pretegnitvijo mišic na desni strani vratu ter

da je nihajna poškodba, za kakršno gre v danem primeru, običajna pri

potniku motornega vozila v prometni nezgodi z naletom drugega vozila

od zadaj. Iz izpovedi tožnikove matere pa je razvidno, da ji je kmalu

po nezgodi tožil za bolečinami, vendar sta oba mislila, da ne gre za

resno poškodbo. Ker bolečine niso pojenjale, se je končno odločil in

šel k zdravniku. Pravi, da iz navedenega izhaja, da je poškodbo vratu

utrpel v prometni nezgodi dne 1.3.2003. Pritožbenemu sodišču

predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo tako spremeni, da

tožbenemu zahtevku v celoti ugodi in toženi stranki naloži v plačilo

tudi vse pravdne stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva

izdaje sodbe dalje do plačila, v 15 dneh, pod izvršbo.

Pritožba je bila vročena v odgovor toženi stranki, ki nanjo ni

odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Tožnik v pritožbi izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje,

pritožbeno sodišče pa nima pomislekov o pravilnosti le-te. Sodišče

prve stopnje je prepričljivo obrazložilo, zakaj tožnik niti

zatrjevanih poškodb vratu, niti vzročne zveze med njimi in prometno

nesrečo dne 1.3.2003 z izvedenimi dokazi ni uspel dokazati. Nesporne

ugotovitve sodišča prve stopnje o tem, da sopotnice tožnika v

prometni nezgodi niso utrpele nobenih poškodb, da je tožnik šel

zaradi zatrjevanih telesnih poškodb k zdravniku šele tri tedne po

nezgodi, pa čeprav se - upoštevajoč zaključke, povzete iz mnenja

izvedenca medicinske stroke - pri nihajni poškodbi vratu bolečine

občutneje razvijejo že naslednji dan in po par tednih izzvenijo, tudi

po presoji pritožbenega sodišča vse kažejo na to, da tožnik v

prometni nezgodi dne 1.3.2003 ni utrpel zatrjevanih poškodb vratu.

Nasprotnega tožnik tudi z ostalimi dokazi ni uspel dokazati.

Izpovedba tožnika in njegove matere o tožnikovih bolečinah takoj po

nezgodi sta tudi po mnenju pritožbenega sodišča zaradi pristranskosti

neverodostojni in usmerjeni k uspehu v pravdi. Pritožbene navedbe o

tem, da se vozili tožnika in zavarovanca tožene stranke pri nezgodi

nista le dotaknili, ampak je prišlo med njima do dejanskega trčenja,

so brezpredmetne, saj sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi

ugotavlja, da je med voziloma prišlo do trčenja. Tudi pritožbene

navedbe o tem, zakaj tožnik nezgode ni prijavil policiji, ne morejo

omajati sprejete dokazne ocene, prav tako tudi ne zatrjevanja

pritožnika o tem, da je sopotnica v vozilu zavarovanca tožene stranke

z glavo udarila v vetrobransko steklo. Poškodba sopotnice v vozilu

zavarovanca tožene stranke - ob dejstvu, da so bile vse tri sopotnice

v vozilu tožnika v nezgodi nepoškodovane - ne bi mogla pripeljati do

zaključka, da je tudi tožnik v nezgodi utrpel poškodbo vratu. Nanj in

na njegove sopotnice so namreč ob nezgodi delovale drugačne sile kot

na osebe v vozilu zavarovanca tožene stranke. Tudi izvedenec

medicinske stroke ni potrdil, da je tožnik zatrjevane poškodbe

pridobil prav ob prometni nezgodi dne 1.3.2003, ampak je le dopustil

možnost njihovega nastanka ob tej priliki.

Ker je odgovornost zavarovanca tožene stranke za prometno nezgodo dne

1.3.2003 po določbi 1. odst. 154. člena v zvezi s 1. odst. 131. člena

OZ (Obligacijski zakonik, Uradni list RS, št. 83/2001) krivdna, je

obe sporni predpostavki odškodninske odgovornosti - telesne bolečine

in strah ter vzročno zvezo med njimi in prometno nezgodo dne 1.3.2003

- dolžan dokazati tožnik. Ker ni uspel dokazati ne ene ne druge

predpostavke, je sodišče prve stopnje njegov zahtevek utemeljeno

zavrnilo. Ker pritožba ni utemeljena in ker tudi niso podani razlogi,

na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 350.

člena ZPP - Zakon o pravdnem postopku, Uradno prečiščeno besedilo,

Uradni list RS, št. 36/2004), je pritožbeno sodišče na podlagi

določbe 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča

prve stopnje.

 


Zveza:

ZPP člen 353, 353. OZ člen 131, 131/1, 154, 154/1, 131, 131/1, 154, 154/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zNzc1OQ==