VSL sodba II Cp 387/2005

Jedro

Pravilno je bilo ugotovljeno, da glede na spremenjene razmere,

obstaja razlog za spremembo naturalnih dajatev po darilni pogodbi v

denarno rento. Odločitev temelji na smisleni uporabi določb 121.

člena Zakona o dedovanju.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in sodba potrdi.

 

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, da se razveže darilna pogodba z dne 11.5.1978, ki sta jo sklenila (prvotni) tožnik J. P. in toženka M. P. in da se pri vl. št. 459 k.o. Sp. Brnik, vzpostavi prejšnje lastninsko stanje v korist J. P., roj. 8.6.1916. Ugodilo pa je podrednemu tožbenemu zahtevku in sicer tako, da je spremenilo 4. točko darilne pogodbe z dne 11.5.1978, s katero se je toženka (med drugim) zavezala nuditi svoji materi M. P. st. vso potrebno pomoč in oskrbo v času bolezni ali starostne onemoglosti, tako, da je toženko te obveznosti razbremenilo, odločilo pa, da je toženka dolžna M. P. st. plačevati dosmrtno mesečno rento v višini 10.000,00 SIT od 21.10.2004 dalje. Kar sta tožnika v podrednem zahtevku zahtevala več ali drugače, je sodišče zavrnilo. Glede pravdnih stroškov je odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka. Zoper sodbo se tožnika in stranska intervenientka pravočasno pritožujejo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagajo, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi primarnemu tožbenemu zahtevku, kolikor pa bo pritožbo zoper ta zahtevek zavrnilo, naj se v celoti ugodi podrednemu tožbenemu zahtevku. Podrejeno pa predlagajo, da pritožbeno sodišče sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navajajo, da se je sodišče v zvezi z zavrnitvijo primarnega tožbenega zahtevka, postavilo na stališče, da je pri pogodbi z dne 11.5.1978 šlo za darilno pogodbo, ne pa za izročilno pogodbo. Pri tem se je sodišče sklicevalo na razloge pritožbenega sodišča v pravdni zadevi P X/Y Temeljnega sodišča v Kranju. Takšno stališče pa ni pravilno. Pravda v letu 1993 je tekla zaradi fizičnega konflikta med pokojnim očetom in toženko, v tej pravdi se sploh ni postavljalo vprašanje, za kakšno pogodbo je šlo, ker za to ni bilo razlogov. Ni pomembno, kakšno ime nosi pogodba, pomembno je, kakšne obveznosti so predvidene za posamezno stranko. V konkretni pogodbi je obdarjenka prevzela težke obveznosti in sicer bi morala zgraditi novo hišo, obdelovati kmetijo in za očeta in mater skrbeti v bolezni in starostni onemoglosti. Nerazumljivo je, da sodišče ne daje zaščite stranki, ki daje svoje premoženje zato, da bi si izgovorila lepa stara leta. Kavza pogodbe ni bilo darilo, ampak darilo ob istočasnem prevzemu hudega bremena. Brez opisanih obveznosti toženke, pokojni oče (pok. prvotni tožnik) take pogodbe ne bi sklenil. V dokaznem postopku se je natančno ugotovilo, da toženka svojih obveznosti do očeta ni izpolnjevala, zato so nastopili razlogi za razvezo te pogodbe. Tudi za stransko intervenientko, svojo mater, toženka ne skrbi. Svojo mater je celo nagnala iz hiše in jo fizično napadla, zanjo ne skrbi, kot je predvideno v pogodbi. Tudi v zvezi z materjo so izpolnjeni vsi pogoji, da se pogodba razveže. Sodišče bi primarnemu tožbenemu zahtevku moralo ugoditi. Nepravilno je sodišče ravnalo tudi, ko je samo deloma ugodilo podrednemu tožbenemu zahtevku. Toženka ima sicer nizke prejemke, ima pa veliko premoženje. Toženkina mati z zneskom 10.000,00 SIT, skupaj s skromno pokojnino, ne more dostojno živeti, še posebej ne ob svoji bolezni. Že dalj časa je na berglah in slabo pokretna. Domska oskrba je draga, saj stane popolna oskrba okoli 150.000,00 SIT mesečno. Pritožba ni utemeljena. Stališče sodišča prve stopnje, da pri pogodbi z dne 11.5.1978, sklenjeni med J. P. (prvotnim tožnikom) in toženko M. P. (priloga A5), ne gre za izročilno, ampak za darilno pogodbo, pritožbeno sodišče sprejema. Sodišče prve stopnje takšnega zaključka ni sprejelo na osnovi naziva pogodbe in tudi ne na podlagi stališča pritožbenega sodišča v zadevi P 21/93, Temeljnega sodišča v Kranju, enote v Kranju, temveč je pogodbo vsebinsko presojalo. Ugotavljalo je, element katere pogodbe pri sporni pogodbi prevladuje in v zvezi s tem presodilo tudi izpovedbe priče B. Š., odvetnice, ki je sporno pogodbo pripravila in izpovedi J. P., M. P. st. in M. P. ml., v zadevi P 21/93 (vpogled v spis je predlagala tožeča stranka). Tudi po mnenju pritožbenega sodišča, zaveza toženke v pogodbi, da bo nudila svojemu očetu in materi potrebno pomoč in oskrbo v času bolezni ali starostne onemoglosti, glede na ostalo vsebino pogodbe, ne pripelje do ugotovitve, da gre po vsebini za izročilno pogodbo. V sporni pogodbi nedvomno prevladujejo elementi darilne, neodplačne pogodbe. Kot je pritožbeno sodišče že pojasnilo, je sicer lahko v primeru darilne pogodbe tudi nagib (v konkretnem primeru zgraditev nove stanovnovanjske hiše) tako zelo pomemben, da darila brez njega ne bi bilo, s čimer nagib postane del pravne podlage. Če pravna podlaga zaradi pozneje nastalih okliščin kasneje odpade, s tem pravni posel preneha veljati, darovalec pa lahko zahteva vrnitev darila. Vendar, kot že pojasnjeno, takšne trditvene podlage tožeča stranka ni uveljavljala. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, pravna pravila Obče državljanskega zakonika (paragrafi od 938 do 956), ki se uporabljajo v tem primeru, med izjemami, kdaj se darilna pogodba lahko prekliče, izjeme zaradi neizpolnjevanja kakšne zaveze ne predvidevajo. Lahko pa darovalec zahteva izpolnitev zaveze s tožbo, kot to uveljavlja tožeča stranka s podrednim oziroma eventualnim tožbenim zahtevkom (3. odst. 182. člena ZPP). Zaradi spremenjenih razmer zahteva, da se zaveza nudenja pomoči in oskrbe matere in očeta, (prvotni tožnik je med postopkom umrl), spremeni tako, da je toženka dolžna plačevati mesečno rento v višini 40.000,00 SIT od 1.1.2004 dalje. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je mati pomoči in oskrbe nedvomno potrebna, zaradi spremenjenih razmer med materjo in hčerjo, zaradi katerih je mati šla živet k družini sina V., pa nato odločilo, da se toženka razbremeni obveznosti materi nuditi potrebno pomoč in oskrbo, da pa je dolžna materi plačevati dosmrtno mesečno rento v višini 10.000,00 SIT od 21.10.2004 dalje. Obe pravdni stranki se z razbremenitvijo nudenja pomoči in oskrbe v naravi in s spremembe le-te v mesečno rento, strinjata (toženka se ni pritožila, tožeča pa se strinja podredno, če s primarnim tožbenim zahtevkom ne bi uspela). Sodišče je določilo mesečno rento v višini 10.000,00 SIT. Tožeča stranka meni, da je mati upravičena do rente v višini 40.000,00 SIT mesečno, kar bi materi šele omogočilo dostojno življenje. Tudi v tem delu pritožbeno sodišče odločitev sodišča prve stopnje sprejema. Neprerekana je ugotovitev sodišča prve stopnje, da M.P. st. prejema 71.000,00 SIT pokojnine mesečno. Pritožbeno sodišče pritrjuje oceni sodišča prve stopnje, da dodatnih 10.000,00 SIT mesečno, skupaj torej 81.000,00 SIT mesečno, zadošča za dostojno kritje vseh potreb stranske intervenientke, tudi upoštevaje njeno starost (83 let), kot tudi bolezni (glej 1. odst. stran 7 sodbe). Pri tem je upoštevati tudi zmožnosti toženke (ki je brezposelna in prejema le socialno pomoč), pri čemer je sodišče prve stopnje v zadostni meri upoštevalo tudi dejstvo, da je toženka lastnica nepremičnin. Pri odločitvi v zvezi s podrednim tožbenim zahtevkom je sodišče prve stopnje pravilno smiselno uporabilo določbe 121. člena Zakona o dedovanju - ZD oziroma v času odločanja veljavne določbe 562. člena Obligacijskega zakonika - OZ. Zgolj podredno pritožbeno sodišče še pripominja, da bi tudi sicer, če bi šlo pri sporni pogodbi za izročilno pogodbo, bilo glede na ugotovitve o dejanskem stanju v tej zadevi, uporabiti določbo 3. odst. 115. člena ZD oziroma 3. odst. 555. člena OZ, v delu pravice izročitelja zahtevati prisilno izpolnitev bremen (in ne vrnitve danega premoženja). Poleg tega se tudi s premoženjem, danim z izročilno pogodbo, s katero se vsi dediči niso strinjali, ravna kot z darili, ki jih je prednik dal dedičem (1. odst. 110. člena ZD oziroma 1. odst. 550. člena OZ). Pritožbeni razlogi torej niso podani in ker sodišče prve stopnje tudi ni zagrešilo tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sodbo potrdilo (353. člen ZPP).  

Datum zadnje spremembe:

24.09.2014

Podobni dokumenti:

• VSK sodba Cp 334/93
• VSL sodba I Cp 1404/99
• VDS sodba Pdp 315/2005