<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep II Cp 4906/2005

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2005:II.CP.4906.2005
Evidenčna številka:VSL51718
Datum odločbe:30.11.2005
Področje:DRUŽINSKO PRAVO
Institut:skupno premoženje

Jedro

Višino deležev na skupnem premoženju zakoncev, ki ga sestavlja tudi

posebno premoženje drugega zakonca sodišče določi tako, da od celotne

vrednosti skupnega premoženja odšteje vrednsot posebnega premoženja

in šele tako ugotovljena vrednost predstavlja skupno premoženje.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve

stopnje v novo sojenje.

 

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je tudi v drugem odločanju sodišče prve stopnje

ugotovilo, da je nepremičnina s parc.št. 789/76, vpisana v vl.št.

1154 k.o. Z., skupno premoženje pravdnih strank iz naslova pridobitve

skupnega premoženja v času trajanja zakonske zveze. V posledici take

odločitve je nadalje ugotovilo, da je tožnica solastnica predmetne

nepremičnine do 1/2 celote, kar je dolžan toženec priznati ter ji

izstaviti usrezno z.k. listino, ki bo omogočila vpis njenega

lastnišva v zemljiško knjigo. Toženi stranki je sodišče tudi naložilo

plačilo pravdnih stroškov v višini 346.150,00 SIT z zakonitimi

zamudnimi obrestmi.

Zoper to sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka, ki v laični

pritožbi obširno opisuje okolišine v zvezi z gradnjo sporne

stanovanjske hiše in odnose med pravdnima strankama ter meni, da

tožnici ne pripada nikakršen delež na sporni stanovanjski hiši.

Pritožba je utemeljena.

Toženec je v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik sporne nepremičnine.

Ob trditvah tožeče stranke, da je bil toženec lastnik zemljišča že

pred sklenitvijo zakonske zveze, vrednost zemljišča predstavlja

njegovo posebno premoženje, kot je bilo že poudarjeno v predhodnem

razveljavitvenem sklepu in toženec kot zemljiškoknjižni lastnik ni

dolžan dokazovati, da znaša njegov delež na posebnem premoženju več

kot polovico, kot zmotno in pravno napačno zaključuje sodišče prve

stopnje, sklicujoč se pri tem neutemeljeno na pravno mnenje Vrhovnega

sodišča RS objavljeno v Poročilu o sodni praksi Vrhovnega sodišča

Republike Slovenije, stran 16, saj to pravno mnenje nima nikakaršne

povezave z navedeno pravdno zadevo. Navedeno pravno mnenje, ki ga

citira sodišče prve stopnje, določa, da zahtevka pri skupnem

premoženju iz tožbe in nasprotne tožbe ni mogoče obravnavati ločeno.

V konkretnem primeru pa ne gre za tako situacijo in se kot že

omenjeno sodišče prve stopnje brez vsake podlage sklicuje na citirano

načelno pravno mnenje. Glede na to, da je toženec zemljiškoknjižni

lastnik sporne nepremičnine je materialnopravno zmotno stališče, da

je toženec dolžan uveljavljati večji solastninski delež kot velja pri

zakonski domnevi (prvi odstavek čl. 59 ZZZDR). Ta zakonska domneva

velja le za skupno premoženje, ne pa posebno premoženje, ki ga je

imel zakonec ob sklenitvi zakonske zveze. Ob tem, ko iz trditev v

tožbi in izpovedi tožnice izhaja, da je bil toženec lastnik

zemljišča, na katerem je bila s skupnim delom in sredstvi v času

trajanja zakonske zveze zgrajena stanovanjska hiša, je to vrednost

posebnega premoženja potrebno odšteti od vrednosti celotne

nepremičnine in šele na ta način bo mogoče pravilno odločiti o

obsegu skupnega premoženja in na njem določiti deleže v višino

katerih pritožbeno sodišče nima pomisleka. Brez podlage in

neutemeljena je trditev sodišča prve stopnje v razlogih izpodbijane

sodbe, da bi moral toženec uveljavljati večji delež na skupnem

premženju z nasprotno tožbo, ko pa kot že omenjeno med strankama ni

spora, da predstavlja zemljišče posebno premoženje toženca. Po

povedanem je napačno stališče sodišča prve stopnje, da je dokazno

breme na tožencu, saj zakonita domneva o enakih deležih velja le za

skupno premoženje, ne pa tudi za posebno. Glede te okoliščine pa

velja dokazno breme na tožnici, ki mora dokazati koliko znaša celotna

vrednost nepremičnine, od te je potrebno odšteti vrednost zemljšča

(posebno premoženje toženca) in od tako ugotovljenega skupnega

premoženja sodišče ugotavlja deleže in le za slednje velja kot že

omenjeno zakonita domneva o enakih deležih (čl. 59/1 ZZZDR). V

kolikor tožnica tega ne bo dokazala bo moralo sodišče prve stopnje

odločiti na podlagi pravil o dokaznem bremenu oziroma se na primeren

način prepričati o vrednosti celotne nepremičnine in od nje odšteti

vrednost zemljišča.

Glede na navedeno je bilo pritožbi ugoditi in izpodbijano sodbo

razveljaviti in zadevo vrniti v ponovno odločanje (čl. 355 ZPP). Šele

po dopolnitvi postopka v nakazani smeri in upoštevaje pravila o

dokaznem bremenu (čl. 215 ZPP), v kolikor ne bo mogoče ugotoviti

vrednosti zemljišča napram celoti, bo mogoče pravilno odločiti o

zadevi.

 


Zveza:

ZZZDR člen 51, 59, 59/1, 51, 59, 59/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zNzc0OQ==