VSL sklep II Cp 4906/2005
Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
---|---|
Oddelek: | Civilni oddelek |
ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:2005:II.CP.4906.2005 |
Evidenčna številka: | VSL51718 |
Datum odločbe: | 30.11.2005 |
Področje: | DRUŽINSKO PRAVO |
Institut: | skupno premoženje |
Jedro
Višino deležev na skupnem premoženju zakoncev, ki ga sestavlja tudi
posebno premoženje drugega zakonca sodišče določi tako, da od celotne
vrednosti skupnega premoženja odšteje vrednsot posebnega premoženja
in šele tako ugotovljena vrednost predstavlja skupno premoženje.
Izrek
Pritožbi se ugodi, sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve
stopnje v novo sojenje.
Obrazložitev
Z izpodbijano sodbo je tudi v drugem odločanju sodišče prve stopnje
ugotovilo, da je nepremičnina s parc.št. 789/76, vpisana v vl.št.
1154 k.o. Z., skupno premoženje pravdnih strank iz naslova pridobitve
skupnega premoženja v času trajanja zakonske zveze. V posledici take
odločitve je nadalje ugotovilo, da je tožnica solastnica predmetne
nepremičnine do 1/2 celote, kar je dolžan toženec priznati ter ji
izstaviti usrezno z.k. listino, ki bo omogočila vpis njenega
lastnišva v zemljiško knjigo. Toženi stranki je sodišče tudi naložilo
plačilo pravdnih stroškov v višini 346.150,00 SIT z zakonitimi
zamudnimi obrestmi.
Zoper to sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka, ki v laični
pritožbi obširno opisuje okolišine v zvezi z gradnjo sporne
stanovanjske hiše in odnose med pravdnima strankama ter meni, da
tožnici ne pripada nikakršen delež na sporni stanovanjski hiši.
Pritožba je utemeljena.
Toženec je v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik sporne nepremičnine.
Ob trditvah tožeče stranke, da je bil toženec lastnik zemljišča že
pred sklenitvijo zakonske zveze, vrednost zemljišča predstavlja
njegovo posebno premoženje, kot je bilo že poudarjeno v predhodnem
razveljavitvenem sklepu in toženec kot zemljiškoknjižni lastnik ni
dolžan dokazovati, da znaša njegov delež na posebnem premoženju več
kot polovico, kot zmotno in pravno napačno zaključuje sodišče prve
stopnje, sklicujoč se pri tem neutemeljeno na pravno mnenje Vrhovnega
sodišča RS objavljeno v Poročilu o sodni praksi Vrhovnega sodišča
Republike Slovenije, stran 16, saj to pravno mnenje nima nikakaršne
povezave z navedeno pravdno zadevo. Navedeno pravno mnenje, ki ga
citira sodišče prve stopnje, določa, da zahtevka pri skupnem
premoženju iz tožbe in nasprotne tožbe ni mogoče obravnavati ločeno.
V konkretnem primeru pa ne gre za tako situacijo in se kot že
omenjeno sodišče prve stopnje brez vsake podlage sklicuje na citirano
načelno pravno mnenje. Glede na to, da je toženec zemljiškoknjižni
lastnik sporne nepremičnine je materialnopravno zmotno stališče, da
je toženec dolžan uveljavljati večji solastninski delež kot velja pri
zakonski domnevi (prvi odstavek čl. 59 ZZZDR). Ta zakonska domneva
velja le za skupno premoženje, ne pa posebno premoženje, ki ga je
imel zakonec ob sklenitvi zakonske zveze. Ob tem, ko iz trditev v
tožbi in izpovedi tožnice izhaja, da je bil toženec lastnik
zemljišča, na katerem je bila s skupnim delom in sredstvi v času
trajanja zakonske zveze zgrajena stanovanjska hiša, je to vrednost
posebnega premoženja potrebno odšteti od vrednosti celotne
nepremičnine in šele na ta način bo mogoče pravilno odločiti o
obsegu skupnega premoženja in na njem določiti deleže v višino
katerih pritožbeno sodišče nima pomisleka. Brez podlage in
neutemeljena je trditev sodišča prve stopnje v razlogih izpodbijane
sodbe, da bi moral toženec uveljavljati večji delež na skupnem
premženju z nasprotno tožbo, ko pa kot že omenjeno med strankama ni
spora, da predstavlja zemljišče posebno premoženje toženca. Po
povedanem je napačno stališče sodišča prve stopnje, da je dokazno
breme na tožencu, saj zakonita domneva o enakih deležih velja le za
skupno premoženje, ne pa tudi za posebno. Glede te okoliščine pa
velja dokazno breme na tožnici, ki mora dokazati koliko znaša celotna
vrednost nepremičnine, od te je potrebno odšteti vrednost zemljšča
(posebno premoženje toženca) in od tako ugotovljenega skupnega
premoženja sodišče ugotavlja deleže in le za slednje velja kot že
omenjeno zakonita domneva o enakih deležih (čl. 59/1 ZZZDR). V
kolikor tožnica tega ne bo dokazala bo moralo sodišče prve stopnje
odločiti na podlagi pravil o dokaznem bremenu oziroma se na primeren
način prepričati o vrednosti celotne nepremičnine in od nje odšteti
vrednost zemljišča.
Glede na navedeno je bilo pritožbi ugoditi in izpodbijano sodbo
razveljaviti in zadevo vrniti v ponovno odločanje (čl. 355 ZPP). Šele
po dopolnitvi postopka v nakazani smeri in upoštevaje pravila o
dokaznem bremenu (čl. 215 ZPP), v kolikor ne bo mogoče ugotoviti
vrednosti zemljišča napram celoti, bo mogoče pravilno odločiti o
zadevi.
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 23.08.2009