VSL sklep III Cp 4268/2005

Jedro

Napačno je izhodišče, da je vročitev pravilna že zgolj zato, ker je

dolžnica šele kasneje, že po opravljeni vročitvi s fikcijo,

spremenila stalno prebivališče, v času, ko je bila opravljena

vročitev po 141. členu ZPP, pa je imela stalno prebivališče na

naslovu, ki ga je označil upnik v predlogu in kamor ji je sodišče

tudi vročilo pisanje. Dolžnica je namreč v predlogu za obnovo

postopka zatrjevala, da dejansko na naslovu, kjer je imela

prijavljeno stalno prebivališče, ni živela že od januarja 2004,

formalno pa je spremembo stalnega prebivališča uredila šele

v oktobru 2004. Navedla je tudi, da je bila vse od januarja

2004 dejansko odsotna z naslova tedanjega stalnega prebivališča. V

primeru, ko se fizična oseba preseli pred vložitvijo tožbe, osebna

vročitev na naslovu uradnega prebivališča ni možna. Če pa vročevalec

na takem naslovu opravi fiktivno vročitev (ker je npr. tam bil še

vedno izpostavljen hišni predalčnik z njenim imenom), je mogoča

obnova postopka. Dolžnica v konkretnem primeru zatrjuje obnovitveni

razlog iz 3. točke 394. člena ZPP.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne

sodišču prve stopnje v nov postopek.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je predlog dolžnice za obnovo postopka zavrglo

kot prepozen in nedovoljen, njen ugovor pa kot prepozen ter odločilo,

da sama trpi stroške ugovora zoper sklep o izvršbi. Zoper sklep se je

pravočasno pritožila dolžnica zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve

dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je

pri prepisu dolžničinega laičnega predloga za obnovo postopka prišlo

do pomote v datumu, kar je dolžnica opazila šele pri prejemu

izpodbijanega sklepa. Dolžnico je namreč delodajalec seznanil s

sklepom o izvršbi dne 26.11.2004 in ne 26.7.2004, kot je pomotoma

zapisano v predlogu za obnovo postopka. Da je prišlo res do

strojepisne napake, izhaja iz nadaljnjega besedila predloga

za obnovo, da je še istega dne pregledala spis na sodišču. Sodišče

vodi evidenco o pregledih spisov, iz česar pa je razvidno, da je

pregledala spis in zahtevala fotokopije iz spisa 26.11.2004. Prav

tako je bil sklep delodajalcu vročen šele 23.11.2004. Po prejemu tega

sklepa je delodajalec obvestil dolžnico dne 26.11.2004 o sklepu in

dejstvu, da ji bo odtegoval določen znesek od plače. Nadalje je iz

plačilnih listov, ki jih je predlogu za oprostitev plačila sodnih

taks priložila dolžnica, razvidno, da je delodajalec začel izvrševati

sklep o izvršbi 5.12.2004, to je pri plači za november 2004. Iz vsega

tega izhaja, da je predlog za obnovo vložen pravočasno. Nepopolna in

nepravilna je tudi ugotovitev glede odsotnosti dolžnice z naslova Č.,

K. cesta 4, v času pošiljanja sklepa na ta naslov v trajanju več kot

3 mesece. Dolžnica je sodišču ponudila dokaze, med drugim zaslišanje

dveh prič, vendar sodišče teh dokazov ni izvedlo. Dolžnica je uradno

spremenila naslov stalnega prebivališča kasneje in so v tem delu

navedbe sodišča točne, vendar pa se je že pred uradno spremembo

naslova preselila k materi v S. vas 1, S., in sicer v januarju 2004

in od tedaj dalje neprekinjeno biva v S. vasi, kar bi nedvomno

potrdili priči, če bi ju sodišče zaslišalo. Predlaga, da pritožbeno

sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da dovoli obnovo, razveljavi

klavzulo o pravnomočnosti sklepa o izvršbi in v nadaljevanju odloči o

ugovoru zoper sklep o izvršbi tako, da mu ugodi in sklep o izvršbi

razveljavi. Podrejeno pa predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani

sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožba je utemeljena. Pritožbeno sodišče verjame dolžnici, da je

pri zapisu datuma, kdaj jo je delodajalec seznanil s sklepom o

izvršbi, prišlo do pisne napake. To potrjuje dejstvo, da je dolžničin

delodajalec sklep o izvršbi prejel 24.11.2004, torej je ni mogel o

njem obvestiti že 26.7.2004. To pa pomeni, da dolžničin predlog za

obnovo postopka ni bil vložen prepozno, to je po izteku 30 dni od

vročitve odločbe dolžnici (2. točka 1. odstavka 396. člena Zakona o

pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. člena Zakona o

izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ). Sklep o izvršbi, izdan v

obravnavani zadevi dne 2.6.2004, dolžnici v 1. točki nalaga, da v 8

dneh poravna upnikovo terjatev, v 2. točki dovoljuje predlagano

izvršbo in v 3. točki odmerja stroške upnika. Po vsebini gre torej za

sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine (2. odstavek 44.

člena ZIZ), zoper tisti del sklepa o izvršbi, s katerim je dolžniku

naloženo, naj poravna terjatev, pa lahko dolžnik zahteva obnovo

postopka po določbah ZPP (1. odstavek 63. člena ZIZ). Predlog za

obnovo je torej tudi dovoljen, saj ne obstajajo okoliščine iz 1.

odstavka 398. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in iz 2. odstavka

10. člena ZPP, zato ga sodišče prve stopnje ne bi smelo zavreči.

Kolikor pa je iz izpodbijanega sklepa mogoče razbrati, da sodišče

prve stopnje šteje, da je predlog neutemeljen, ker je bila vročitev

sklepa o izvršbi opravljena v skladu z določilom 5. odstavka 142.

člena v zvezi s 141. členom ZPP in 15. členom ZIZ, pritožbeno sodišče

opozarja, da je napačno izhodišče, da je vročitev pravilna že zgolj

zato, ker je dolžnica šele kasneje, že po opravljeni vročitvi s

fikcijo, spremenila stalno prebivališče, v času, ko je bila

opravljena vročitev po 141. členu ZPP, pa je imela stalno

prebivališče na naslovu, ki ga je označil upnik v predlogu in kamor

ji je sodišče tudi vročilo pisanje. Dolžnica je namreč v predlogu za

obnovo postopka zatrjevala, da dejansko na naslovu, kjer je imela

prijavljeno stalno prebivališče, ni živela že od januarja 2004,

formalno pa je spremembo stalnega prebivališča uredila šele v oktobru

2004. Navedla je tudi, da je bila vse od januarja 2004 dejansko

odsotna z naslova tedanjega stalnega prebivališča. V primeru, ko se

fizična oseba preseli pred vložitvijo tožbe, osebna vročitev na

naslovu uradnega prebivališča ni možna. Če pa vročevalec na takem

naslovu opravi vročitev po 141. členu ZPP (ker je npr. tam bil še

vedno izpostavljen hišni predalčnik z njenim imenom), je mogoča

obnova postopka. Dolžnica v konkretnem primeru zatrjuje obnovitveni

razlog iz 3. točke 394. člena ZPP. V dokaz svojih trditev je

predlagala tudi dokaze, ki pa jih sodišče prve stopnje zaradi

zmotnega izhodišča, da za pravilnost vročitve zadostuje zgolj uradna

prijava stalnega prebivališča, ni izvajalo. Pritožbeno sodišče je iz

navedenih razlogov sklep prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo

sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi

s 15. členom ZIZ). V nadaljnjem postopku bo torej moralo sodišče prve

stopnje o dolžničinem predlogu vsebinsko odločiti.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSK sklep II Ip 59/2013
• VSM Sklep II Kp 24484/2014
• VSL sklep II Cp 243/98