VSL sodba PRp 453/2006

Jedro

Če je upoštevanje temeljnih predpisov o varnosti cestnega prometa mogoče zagotoviti le z odvzemom motornega vozila, s katerim storilec istovrstne težje prekrške stalno ponavlja, je izrek sankcije odvzema predmeta, ki se uporablja za prekrške, utemeljen.

 

Izrek

Pritožba obdolženega N. M. se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obdolženec je dolžan plačati kot stroške pritožbenega postopka povprečnino v znesku 20.000,00 SIT (dvajset tisoč) tolarjev.

 

Obrazložitev

S sodbo sodišča prve stopnje je bil obdolženi spoznan za odgovornega storitve prekrška po šestem odstavku 138. člena ZVCP-1, za katerega sta mu bili izrečeni globa v znesku 120.000,00 tolarjev, ki jo mora plačati v desetih mesečnih obrokih po 12.000,00 tolarjev, in stranska sankcija odvzema predmetov - osebnega avtomobila znamke R5, naloženo pa mu je bilo tudi plačilo stroškov postopka - povprečnine v znesku 20.000,00 tolarjev.

Proti takšni sodbi se je pravočasno pritožil obdolženi. Iz pritožbe je med drugim razvidno, da je res vozil brez vozniškega dovoljenja, vendar ga policist ni pravilno ustavljal, ker je v križišče zapeljal pred njega, ne da bi vključil modro luč. Obnašal se je zelo neprijazno. Pri preizkusu z alkotestom je pokazal, da vozi pod vplivom alkohola, vendar meni, da preizkus ni bil pravilno opravljen, saj tistega dne ni užival alkohola. Ne strinja se z odvzemom vozila, ker je njegova last. Po opravljenem vozniškem izpitu bi se mu vozilo lahko vrnilo, saj ga je mogoče popraviti. So socialno ogrožena družina, zato je kazen prevelika.

Pritožba ni utemeljena.

Po pregledu in presoji zadeve v okviru vložene pritožbe in po uradni dolžnosti na podlagi 159. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) je višje sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje uporabilo ustrezne materialne predpise in pritožnika utemeljeno spoznalo za odgovornega storitve prekrška po šestem odstavku v zvezi s 3. alineo prvega odstavka 138. člena ZVCP-1, ki ga stori voznik, ki vozi brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Pritožnik je v postopku na prvi stopnji v zagovoru dejanje priznal in tudi v pritožbi ne zanika, da je vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Okoliščina, kako ga je policist ustavljal, na ugotovitev, da je vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja, nima vpliva, preizkus alkoholiziranosti z alkotestom pa ni pokazal nedovoljene stopnje alkohola (0,17 grama alkohola na kilogram krvi v organizmu) ter pritožnik niti ni bil predlagan v postopek zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Glede na navedeno pritožbene navedbe dvoma v pravilnost v postopku na prvi stopnji ugotovljenega dejanskega stanja niso vzbudile in je pritožnik tudi po mnenju višjega sodišča storil obravnavani prekršek in je zanj odgovoren.

Pri preizkusu odločitve o sankcijah je višje sodišče najprej ugotovilo, da je bila globa izrečena v zakonitih mejah, pri njeni odmeri pa so primerno prišle do izraza vse v postopku ugotovljene in za odmero pomembne okoliščine, kot so navedene v obrazložitvi sodbe sodišča prve stopnje, tudi pritožnikovo premoženjsko stanje, saj je bila izrečena v najnižjem predpisanem znesku. Premoženjsko stanje storilca pa ne spada med take posebne olajševalne okoliščine, ki bi utemeljevale omilitev globe, saj so take posebne olajševalne okoliščine praviloma tiste, ki se nanašajo na naravo in intenzivnost prekrška, glede teh pa ni mogoče prezreti pritožnikove predkaznovanosti zaradi storitve istovrstnih prekrškov.

Utemeljeno in v skladu s prvim odstavkom 25. člena ZP-1 je bila pritožniku izrečena tudi stranska sankcija odvzema predmetov - osebnega avtomobila, s katerim je pritožnik storil obravnavani prekršek. V skladu z navedeno določbo se smejo odvzeti predmeti, če so storilčeva last, ki so bili (med drugim) uporabljeni za prekršek, pri čemer se pri odločitvi o izreku sankcije, ki v tem primeru ni predpisana kot obvezna, upoštevajo splošna pravila za odmero sankcije iz 26. člena ZP-1. Sodišče tako upošteva zlasti stopnjo storilčeve odgovornosti za prekršek, nagibe iz katerih je prekršek storil, stopnjo ogrožanja ali kršitve zavarovane dobrine, okoliščine, v katerih je bil prekršek storjen, prejšnje življenje storilca, njegove osebne razmere, obnašanje po storjenem prekršku (zlasti, ali je poravnal škodo). V obravnavani zadevi je iz podatkov v spisu razvidno, da je bil pritožnik v času dveh let pred storitvijo tega prekrška že večkrat spoznan za odgovornega storitve cestnoprometnih prekrškov, in sicer s pravnomočnimi odločbami o prekršku sodnika za prekrške opr. štev. zaradi vožnje brez veljavnega vozniškega dovoljenja, v letu 2005 pa s pravnomočno odločbo o prekršku Okrajnega sodišča opr. štev. zaradi prekrška po sedmem odstavku 120. člena ZVCP. Pritožnik torej skozi daljši čas ponavlja kršitve (veljavnost vozniškega dovoljenja je prenehala v letu 2002), ki spadajo med najhujše kršitve s področja varnosti cestnega prometa, v tej zadevi pa je bilo ugotovljeno tudi, da vozi tehnično neurejeno motorno vozilo. Iz zapisnika o tehničnem pregledu osebnega avtomobila R5, je namreč razvidno, da vozilo ni tehnično brezhibno, saj je učinek delovne zavore samo 46 %, učinek pomožne zavore 8 %, prednje in zasenčene luči so pomanjkljive oziroma niso dobro nastavljene, karoserija vozila je v slabem stanju, ne deluje osvetlitev registrskih tablic. Navedeno kaže na pritožnikovo nevarnost, saj s stalnimi kršitvami ogroža druge udeležence v cestnem prometu, tako da je tudi po oceni višjega sodišča zaključek sodišča prve stopnje, da je upoštevanje temeljnih predpisov o varnosti cestnega prometa mogoče zagotoviti le z odvzemom vozila, ki ga za kršitve uporablja, povsem utemeljen.

Glede na navedeno in ker kakšnih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti ni zasledilo, je višje sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, je dolžan v skladu s 147. v zvezi s 143. do 146. členom ZP-1 poravnati stroške pritožbenega postopka, ki so odmerjeni kot povprečnina, glede na trajanje in zamotanost postopka ter gmotne razmere tistega, ki jo mora plačati, v skladu s 3. členom Pravilnika o stroških postopka o prekršku (Ur. l. RS, št. 15/04) v zvezi s Sklepom o uskladitvi vrednosti točke v Zakonu o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 77/02) pa jo je mogoče izreči v znesku od 9.500,00 do 114.000,00 tolarjev.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sodba Kp 1223/93
• VSK sodba Kp 94/93
• VSL sklep I Kp 91/2005