<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sodba PRp 150/2006

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Oddelek za prekrške
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2006:PRP.150.2006
Evidenčna številka:VSL60004
Datum odločbe:09.02.2006
Področje:varnost cestnega prometa
Institut:prometna nesreča - materialna škoda na tujem premoženju - neznatna nevarnost

Jedro

Kvalificirani prekršek po določbi 1. odstavka 234. člena ZVCP-1 je podan le v primeru, če udeleženec v cestnem prometu s prekrškom iz tega zakona ogrozi drugega udeleženca v cestnem prometu ali povzroči prometno nesrečo, razen prometne nesreče z neznatno nevarnostjo (3. odstavek 134. člena ZVCP-1). Če obdolženi poškoduje le sebe in je nastala materialna škoda le na osebnem avtomobilu, katerega lastnik je obdolženčeva žena (solastništvo), ne povzroči pa škode na tujem premoženju ali pa je materialna škoda na tujem premoženju minimalna, se kaznuje le za temeljni prekršek po 1. odstavku 26. člena ZVCP-1.

 

Izrek

Pritožbi obdolženega D. J. se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

 

Obrazložitev

S sodbo v imenu ljudstva je bil obdolženi spoznan za odgovornega prekrška iz 1. odstavka 26. člena v zvezi z 1. in 2. odstavkom 234. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (pravilno prekršek iz 1. odstavka 234. člena ZVCP-1), za katerega mu je bila izrečena globa 30.000 tolarjev, stranski sankciji treh kazenskih točk, zaradi prekrška, storjenega z motornim vozilom "B" kategorije in prepoved vožnje motornega vozila "B" kategorije v trajanju enega meseca, naloženo pa mu je bilo še plačilo stroškov postopka v povprečnini 25.000 tolarjev.

V pravočasno vloženi pritožbi proti tej sodbi je obdolženi navedel, da je prekršek storil in se strinja z izrečeno globo, pritožuje pa se na izrečeno prepoved vožnje motornega vozila. V prometni nesreči razen sebe ni ogrozil drugega in je dovolj kaznovan že s tem, da mora plačati stroške, ki so z nesrečo nastali in za njegovo zdravljenje. V bolniškem staležu je bil mesec dni in je to že predstavljalo finančni problem. Za opravljanje službe nujno potrebuje osebni avtomobil, saj bo sicer mesec dni brez dohodkov. Prosi, da se mu prepoved ne izreče.

Po proučitvi in oceni zbranega dokaznega gradiva v okviru vložene pritožbe in po uradni dolžnosti glede obstoja bistvenih kršitev določb postopka ali materialnega zakona višje sodišče ugotavlja, da je pritožba obdolženega utemeljena in da na podlagi zbranega dokaznega gradiva obdolžencu ni dokazano, da bi storil kvalificiran prekršek 1. odstavka 234. člena Zakona o varnosti cestnega prometa. Kvalificirani prekršek po določbi 1. odstavka 234. člena ZVCP-1 je namreč podan le v primeru, če udeleženec v cestnem prometu s prekrškom iz tega zakona ogrozi drugega udeleženca v cestnem prometu ali povzroči prometno nesrečo, razen prometne nesreče z neznatno nevarnostjo (3. odstavek 134. člena ZVCP-1). Obdolženi je zaslišan na prvi stopnji priznal, da je zaradi trenutne slabosti izgubil oblast nad vozilom in zapeljal v desno, kjer je stal avtobus na izvoznem pasu. Tega dne je bil na zdravniškem pregledu na Jesenicah zaradi kolen, bil je utrujen in povezuje vse te okoliščine tako, da so pripeljale do slabosti, tako da točno sploh ne ve, kako je do trčenja prišlo. Tudi v pritožbenih navedbah priznava odgovornost za prometno nesrečo, vendar pa zatrjuje, da je oškodoval le sebe in ni povzročil škode na tujem premoženju, temveč le na svojem osebnem avtomobilu ( iz zapisnika o ogledu kraja prometne nesreče je razvidno, da je po nestrokovni oceni nastala škoda v višini 500.000 tolarjev), poleg tega pa je bil še telesno poškodovan (utrpel nateg vratne hrbtenice, udarnino leve polovice prsnega koša (pas) in odrgnine levega kolena), zaradi česar je bil mesec dni v bolniškem staležu. Iz zbranega dokaznega gradiva je razvidno, da naj bi nastala tudi škoda na avtobusu, v katerega je obdolženi z osebnim avtomobilom trčil, in sicer je bila po nestrokovni oceni ocenjena na 100.000 tolarjev. Poškodovan naj bi bil zadnji levi bočni del vozila. Če s prekrškom ni bila povzročena neposredna nevarnost za druge udeležence v prometu in če je nastala materialna škoda le na osebnem avtomobilu, katerega solastnik je obdolženi, materialna škoda na tujem premoženju pa je bila minimalna, ne gre za prometno nesrečo v smislu 1. odstavka 234. člena Zakona o varnosti cestnega prometa, temveč gre za prometno nezgodo z neznatno nevarnostjo (3. odstavek 134. člena ZVCP-1), tako da je uporaba 234. člena Zakona o varnosti cestnega prometa v tem primeru izključena in se udeleženec cestnega prometa, ki je s prekrškom povzročil prometno nezgodo z neznatno nevarnostjo kaznuje le za temeljni prekršek, v tem primeru za prekršek iz 1. odstavka 26. člena Zakona o varnosti cestnega prometa. Ker pa se sodišče prve stopnje s to odločilno okoliščino in sicer, ali je bila povzročena prometna nesreča, ki jo ni mogoče šteti za prometno nesrečo z neznatno nevarnostjo sploh ni ukvarjalo in v tej smeri tudi ni navedlo nikakršnih razlogov, je višje sodišče sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, ki naj v dopolnitvi postopka ugotovi kakšna škoda je dejansko nastala na oškodovančevem vozilu, nato pa naj oceni ali gre za prometno nesrečo z neznatno nevarnostjo ali za prometno nesrečo v smislu 1. odstavka 234. člena Zakona o varnosti cestnega prometa, in o obdolženčevi odgovornosti znova odloči.

 


Zveza:

ZVCP-1 člen 26, 26/1, 234, 234/1, 26, 26/1, 234, 234/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zNjY4Ng==