VSL sodba IV Cp 3360/2005
Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
---|---|
Oddelek: | Civilni oddelek |
ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:2005:IV.CP.3360.2005 |
Evidenčna številka: | VSL51351 |
Datum odločbe: | 13.07.2005 |
Področje: | DRUŽINSKO PRAVO |
Institut: | varstvo in vzgoja otroka |
Jedro
Ob ugotovljenih enakih osebnostnih, vzgojnih in materialnih
sposobnostih staršev je torej rezultat razgovora z otrokom pogojeval
odločitev, da se otroka zaupa v varstvo in vzgojo materi. Sodišče
prve stopnje je ocenilo, da je otrok že toliko osebnostno dozorel, da
je sposoben razumeti pomen postopka in posledice odločitve (zahtevana
otrokova razumnost se domneva), zato ga je obvestilo o postopku in o
njegovi pravici, da izrazi svoje mnenje o tem, kateremu izmed staršev
naj sodišče zaupa njegovo vzgojo in varstvo, na razgovoru pridobilo
njegovo mnenje in ga tudi ustrezno upoštevalo.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da se
mladoletni sin pravdnih strank zaupa v varstvo, vzgojo in oskrbo
tožnici, tožencu pa se naloži za njegovo preživljanje
preživninska obveznost v znesku 30.000,00 SIT mesečno. Hkrati je
sodišče prve stopnje določilo stike med mladoletnim otrokom
pravdnih strank in tožencem in še odločilo, da vsaka stranka
sama krije svoje stroške pravdnega postopka.
Proti takšni odločitvi je toženec vložil pravočasno pritožbo, s
katero uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb
pravdnega postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi
zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo izpodbijane
sodbe z zavrnitvijo tožbenega zahtevka tožnice, ali pa da se jo
razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi navedlo, da naj bi
pravdni stranki seznanilo z neformalnim razgovorom z mladoletnim T.,
vendar pa ju sodnica na edini obravnavi, ki je bila v ponovljenem
postopku, z vsebino razgovora pravdnih strank ni seznanila in je na
vprašanje toženca o njegovi vsebini, celo odgovorila, da bo povedala
le to, da je bil razgovor zaupen in da o tem ne misli povedati nič
več. To potrjuje tudi vsebina zapisnika z naroka za glavno obravnavo,
iz katerega nedvomno izhaja, da sodišče ni seznanilo pravdnih strank
z vsebino zaupnega razgovora, kljub izrecnemu napotilu višjega
sodišča. Sodišče prve stopnje je tako zagrešilo enako kršitev določb
postopka kot jo je v postopku pred razveljavitvijo odločbe prve
stopnje. Prav tako sodišče ni izvedlo nobenega zaslišanja strank, ne
prvega, ne ponovnega, kar očitno pomeni, da je svojo odločitve oprlo
na dokaze, ki jih ni izvedlo. Izpodbijane odločbe tudi ni mogoče
preizkusiti, saj ni mogoče ugotoviti, na kaj je sodišče prve stopnje
oprlo svojo odločitev. Vsi dokazi, ki so bili izvedeni v postopku, ki
je tekel pred izdajo sodbe, so potrjevali stališče otroka, da želi
živeti pri očetu, kar se je skladalo tudi z vsemi v tej zadevi
podanimi izvedenskimi mnenji in testiranji. Od dokaznega postopka, na
katerega je sodišče prve stopnje oprlo svojo razveljavljeno odločitev
je poteklo že več kot leto dni. Navaja okoliščine, ki po mnenju
pritožbe kažejo na to, da mld. T. živi s staršem, ki mu lahko nudi
vso skrb in vzgojo primerno njegovi starosti in čustvenim potrebam.
Sodišče prve stopnje pa se je odločilo drugače na podlagi nečesa, kar
naj bi bilo "mogoče razbrati".
Pritožba ni utemeljena.
Materialnopravna podlaga za odločitev kateremu od staršev gre zaupati
v varstvo in vzgojo mladoletnega otroka je določilo 78. člena Zakona
o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR).
Navedeno določilo vzpostavlja načelo največje otrokove koristi kot
temeljni kriterij oziroma merilo za odločitev o navedenem vprašanju.
Tako lahko odločitev komu naj se otrok zaupa v vzgojo in varstvo
narekuje le skrbna preučitev vseh okoliščin in ugotovitev, pri
katerem od roditeljev so podani boljši pogoji za uveljavljanje
otrokovih koristi. Pri tem ne gre le za ugotavljanje kateri od
staršev ima boljše materialne pogoje za zadovoljevanje otrokovih
potreb in želja, temveč tudi osebnostne in vzgojne sposobnosti, ki
bodo garant za otrokovo zdravo rast, skladen osebnostni razvoj in
usposobitev za samostojno živeljenje. Po omenjenem določilu ZZZDR pa
sodišče pri tem upošteva tudi otrokovo mnenje, če ga je izrazil sam
ali po osebi, ki ji zaupa in jo sam izbral in če je sposoben razumeti
njegov pomen in posledice. Navedeno določilo predstavlja zakonsko
realizacijo pravila Evropske konvencije o uresničevanju otrokovih
pravic, ki države članice zavezuje, da otroku med drugim priznajo
tudi pravico, da v postopkih izrazi svoje mnenje in hkrati obveznost,
da izreženo otrokovo mnenje ustrezno upoštevajo. Glede na navedeno
materialnopravno izhodišče se izpodbijana odločitev sodišča prve
stopnje izkaže za pravilno, saj so bile ustrezno upoštevane vse
navedene pravno relevantne okoliščine. Na podlagi ugotovitev mnenja
Centra za socialno delo D. (CSD), mnenj izvedenca kliničnega
psihologa in izvedenke psihiatrinje ter zaslišanja obeh strašev je
sodišče ugotovilo, da pri nobenem od staršev ni posebnih ovir, da
jima otrok ne bi mogel biti zaupan v vzgojo in varstvo, saj imata oba
starša otroka rada in sta sposobna poskrbeti zanj. Prav tako je
ugotovilo, da otrok do nobenega od staršev nima odklonilnega odnosa,
nasprotno, oba ima rad in v obeh ima dobro podporo. Sodišče je tudi
ugotovilo, da so bivalni pogoji za otroka ugodni tako pri očetu kot
tudi pri materi (ogled delavke Centra za socialno delo). Po
poizvedbah na šoli, kjer se otrok šola, pa je ugotovilo, da v šoli
dobro napreduje, da ni problematičen, da je med sošolci dobro sprejet
in da ima v obeh starših, ki redno spremljata sinov napredek ustrezno
čustveno podporo. Sodišče prve stopnje je še ugotovilo, da sta
stranki skozi (dolgotrajen) postopek naredili napredek v osebnostnem
razvoju. Pri tem je pri tožnici opaziti napredek pri strpnosti v
zvezi z urejanjem skupnih zadev v zvezi z otrokom, saj je postala
kooperativnejša in prilagodljivejša, medtem kot je tožencu zamerilo,
da je potem, ko mu je bil otrok z začasno odredbo zaupan v varstvo in
vzgojo izkoristil ta položaj tako, da je odklonil sodelovanje s
sodiščem in izvedencem. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je na
podlagi vseh ugotovljenih okoliščin, predvsem pa na podlagi
neformalnega razgovora z mladoletnim sinom pravdnih strank T.
izkazano, da je najprimerneje in v največjo otrokovo korist, da se
zaupa v vzgojo in varstvo materi (3. odstavek na 4 strani sodbe). Ob
ugotovljenih enakih osebnostnih, vzgojnih in materialnih sposobnostih
staršev je torej rezultat razgovora z otrokom pogojeval odločitev, da
se otroka zaupa v varstvo in vzgojo materi. Sodišče prve stopnje je
ocenilo, da je otrok že toliko osebnostno dozorel, da je sposoben
razumeti pomen postopka in posledice odločitve (zahtevana otrokova
razumnost se domneva), zato ga je obvestilo o postopku in o njegovi
pravici, da izrazi svoje mnenje o tem, kateremu izmed staršev naj
sodišče zaupa njegovo vzgojo in varstvo, na razgovoru pridobilo
njegovo mnenje in ga tudi ustrezno upoštevalo. O neformalnem
razgovoru, ki ga je opravilo je napravilo tudi zapis. Določba, da gre
za neformalen pogovor, izključuje razumevanje tega zapisa kot
zapisnika o procesnem dejanju v smislu 122. do 126. člena Zakona o
pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V skladu z določilom 2.
odstavka 410. člena ZPP lahko sodišče zaradi varstva koristi otroka
odloči, da se staršem ne dovoli vpogled v zapis pogovora. Glede na
to, da sodišče pri odločitvi ustrezno upošteva izraženo otrokovo
mnenje, pa mora tudi v takem primeru otrokova starša na glavni
obravnavi seznaniti z bistveno vsebino pogovora, to je z otrokovim
mnenjem oziroma željo, kateremu izmed njiju naj ga sodišče zaupa v
vzgojo in varstvo. Pravico staršev v navedeni vsebini pa je sodišče
prve stopnje v ponovljenem postopku upoštevalo. Iz zapisa pojasnila
predsednice senata na naroku za glavno obravnavo je navedena otrokova
želja nedvomno izražena. Kot taka pa izhaja tudi iz razlogov sodbe.
Pritožbeno sodišče je v prejšnji (razveljavitveni) odločbi poudarilo,
da je treba procesno jamstvo staršev, da se seznanijo s procesnim
gradivom tudi v primeru konflikta z otrokovo zahtevo po ohranitvi
zaupnosti, upoštevati vsaj tako, da se starša seznani z bistveno
vsebino pogovora, to je z otrokovim mnenjem oziroma željo, ne pa
s celotno vsebino razgovora, kot to očitno razume toženec v svojih
pritožbenih navedbah. Omenjeno procesno jamstvo staršev je bilo zato
v obravnavani zadevi v zadostni meri upoštevano. Pritožbeni očitek
toženca o ponovni in enaki kršitvi določb pravdnega postopka je zato
neutemeljen.
Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek o neizvedbi dokazov v
ponovljenem postopku. Iz zapisnika z naroka za glavno obravnavo z dne
21.4.2005, izhaja, da sta se pravdni stranki strinjali, da se že
izvedeni dokazi ne izvedejo ponovno ampak da se vse izpovedbe
preberejo. Sodišče prve stopnje pa je tudi pravilno zavrnilo
toženčeve druge dokazne predloge oziroma zaslišanje prič. Te namreč o
drugačni otrokovi želji ne bi mogle izpovedovati. Njihova izpoved bi
lahko bila relevantna le, če naj bi dokazovala obstoj drugih
okoliščin konkretnega primera, ki bi eventuelno lahko pretehtale nad
željo otroka, vendar pa toženec teh tudi ni zatrjeval. Glede na
navedeno in po ugotovitvi, da je sodišče prve stopnje pravilno
uporabilo materialno pravo je bilo treba toženčevo pritožbo zavrniti
kot neutemeljeno in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen
ZPP). Pri tem je treba še poudariti, da je preživnina, ki jo je
sodišče določilo v ravnovesju med ugotovljenimi potrebami
mladoletnega otroka in materialnimi ter pridobitnimi zmožnostmi obeh
pravdnih strank (129. člen ZZZDR), odločitev o stikih mladoletnega T.
z očetom pa zagotavlja intenzivno možnost očeta pri sodelovanju v
vzoji in oskrbi mladoletnega sina in je nedvomno v skladu z otrokovim
interesom in očetovo pravico do stika s svojim sinom.
Končno pritožbeno sodišče še dodaja, da bo ustrezen razvoj
mladoletnega T. zagotovljen le v primeru, če bosta oba roditelja
zmogla svoje interese podrediti interesom otroka, zato je treba
poudariti, da bo predvsem najdenje ustreznih sporazumnih rešitev obeh
roditeljev v zvezi z mld. sinom obetalo njegov optimalen razvoj.
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 23.08.2009