VSL sklep IV Cp 1558/2005
Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
---|---|
Oddelek: | Civilni oddelek |
ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:2005:IV.CP.1558.2005 |
Evidenčna številka: | VSL51348 |
Datum odločbe: | 13.07.2005 |
Področje: | CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO |
Institut: | načelo neposrednosti - načelo kontradiktornosti |
Jedro
Pritrditi je treba dolžnikovemu stališču o kršitvi načela
neposrednosti v primeru, da bi narok za obravnavo, na katerem so
izvedeni dokazi z zaslišanjem prič, vodil strokovni sodelavec v
nenavzočnosti sodnika, ki bi o taki zadevi odločil. 2. odst. 54.
člena Zakona o sodiščih določa, da strokovni sodelavci vodijo glavne
obravnave vendar le pod vodstvom sodnika. Sodišče je izvedlo dokaz z
zaslišanjem le dveh prič, medtem ko o izvedbi dokazov z zaslišanjem
preostalih treh prič ni odločalo oziroma neizvedbe predlaganih
dokazov ni obrazložilo. Takšna neobrazložena opustitev izvedbe
dokaznega predloga dolžnika oziroma odločitve o njem pomeni kršitev
pravice do izjave stranke v postopku, ki je poglaviten element
pravice do kontradiktornega postopka.
Izrek
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne
sodišču prve stopnje v nov postopek.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi dovolilo izvršbo v
izterjavo zapadlih zneskov preživnine za obdobje od 1996 do 2001 v
skupnem znesku 1,367.667,00 SIT s pp. Z izpodbijanim sklepom je
zavrnilo dolžnikov ugovor proti takšni odločitvi in dolžniku še
naložilo, da povrne stroške ugovornega postopka v skupnem znesku
99.400,00 SIT.
Dolžnik je proti takšni odločitvi vložil pravočasno pritožbo, s
katero uveljavlja vse formalno opredeljene pritožbene razloge.
Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa ter ustavitev izvršbe.
Vztraja na stališču, da je terjatev zastarala in ponovno opozarja na
judikat Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. III Cp 182/2003.
Opozarja, da bi drugačna sodna praksa pomenila, da lahko otrok toži
svojega starša še ob 21. letu za vseh 21 lete preživnine, kar
nedvomno ni bil namen zakonodajalca. Opozarja, da je sodišče
zaslišalo priče na dveh narokih, pri čemer pa sodnik dejansko ni bil
prisoten na nobenem naroku, ki ga je vodila strokovna sodelavka.
Meni, da je kršeno načelo neposrednosti, ob takšni sodni praksi pa bi
zadostovalo, da priče podajo izjave pisno, sodnik pa nato odloči na
podlagi takšnih izjav. Sodišču tudi očita, da ni odločilo dokaznih
predlogih dolžnika. Dolžnik je v ugovoru zoper sklep o izvršbi
predlagal zaslišanje petih prič, sodišče pa je zaslišalo le dve
priči, o ostalih dokaznih predlogih pa sploh ni odločilo. Ni torej ne
zaslišalo prič, ne odločilo, da se ostali dokazni predlogi zavrnejo.
Upnica je vložila še pred predmetnim predlogom za izvršbo predlog za
izvršbo za neplačane obroke preživnine za čas od januarja 2002 do
junija 2003, pri čemer je dolžnik za slednje obdobje neplačilo
priznal. Iz te okoliščine pa izhaja, da je bila preživnina pred
januarjem 2002 plačana, saj upnica sicer ne bi vložila prvega
predloga za izvršbo le za čas od januarja 2002 do junija 2003.
Sodišče tudi nepravilno ni verjelo priči B. G., ki je povedal, da mu
je bilo znano, da je dolžnik plačeval preživnino. Meni tudi, da ni na
njem, da dokaže, da je bila preživnina plačana.
Upnica je v odgovoru na pritožbo predlagala njeno zavrnitev.
Pritožba je utemeljena.
Pravilno je materialnopravno stališče sodišča prve stopnje glede
ugovora zastaranja. Po določilu 2. točke 381. člena Zakona o
obligacijskih razmerjih zastaranje ne teče med starši in otroki,
dokler traja roditeljska pravica. Ta pa po določbi 1. odst. 117.
člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih traja do
otrokove polnoletnosti. V obravnavanem primeru je upnica mladoletna,
zato za preživninske terjatve med strankama tega postopka zastaranje
ne teče. Dolžnik se neutemeljeno sklicuje na drugačno sodno prakso
višjega sodišča, ko navaja odločbo opr. št. III Cp 182/2003, saj se
ta nanaša na preživninskega upravičenca, ki je bil že polnoleten.
Pritrditi pa je treba dolžnikovemu stališču o kršitvi načela
neposrednosti v primeru, da bi narok za obravnavo, na katerem so
izvedeni dokazi z zaslišanjem prič, vodil strokovni sodelavec v
nenavzočnosti sodnika, ki bi o taki zadevi odločil. 2. odst. 54.
člena Zakona o sodiščih določa, da strokovni sodelavci vodijo glavne
obravnave vendar le pod vodstvom sodnika. Sodišče je v obravnavani
zadevi izvedlo dva naroka zaradi obravnave dolžnikovega ugovora. Iz
zapisnikov obeh narokov izhaja, da je bil vsakokrat navzoč tudi
sodnik, ki je oba zapisnika tudi podpisal. Prav tako ga je podpisal
tudi dolžnik oziroma njegov pooblaščenec. Zapisnik o naroku za
obravnavanje ugovora je javna listina, takšna listina pa dokazuje
resničnost tistega kar se v njej potrjuje (224. člen Zakona o
pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o
izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ). Dolžnik oziroma njegov
pooblaščenec, ki je sodeloval pri sestavi te listine oziroma
zapisnika in pravilnost njene vsebine potrdil svojim podpisom, se ne
more v pritožbenem postopku sklicevati na njeno neverodostojnost
oziroma nepravilnost sestave. Če bi bila pri zapisniku zagrešena
kakšna nepravilnost, bi moral na to reagirati ob njegovi sestavi.
Očitki o nepravilnosti šele v pritožbenem postopku, pa so v nasprotju
z načelom poštenega uporabljanja pravic pred sodiščem, ki jih daje
ZPP (9. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Dolžnik pa utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je kršilo
njegovo pravico do izvedbe predlaganih dokazov. Dolžnik je namreč v
ugovoru predlagal zaslišanje petih prič, ki naj bi potrdile, da je
plačal preživnino (gre za njegovo dokazno breme, ne pa za upničino,
kot zmotno meni v pritožbi) tudi za sporna obdobja. Sodišče je
izvedlo dokaz z zaslišanjem le dveh prič, medtem ko o izvedbi dokazov
z zaslišanjem preostalih treh prič ni odločalo oziroma neizvedbe
predlaganih dokazov ni obrazložilo. Takšna neobrazložena opustitev
izvedbe dokaznega predloga dolžnika oziroma odločitve o njem pomeni
kršitev pravice do izjave stranke v postopku, ki je poglaviten
element pravice do kontradiktornega postopka. Navedena opustitev je
pogojevala bistveno kršitev določb postopka po 8. točki 2. odst. 339.
člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Izpodbijani sklep je bilo zato
treba razveljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v nov
postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 23.08.2009