VSL sklep IV Cp 1558/2005

Jedro

Pritrditi je treba dolžnikovemu stališču o kršitvi načela

neposrednosti v primeru, da bi narok za obravnavo, na katerem so

izvedeni dokazi z zaslišanjem prič, vodil strokovni sodelavec v

nenavzočnosti sodnika, ki bi o taki zadevi odločil. 2. odst. 54.

člena Zakona o sodiščih določa, da strokovni sodelavci vodijo glavne

obravnave vendar le pod vodstvom sodnika. Sodišče je izvedlo dokaz z

zaslišanjem le dveh prič, medtem ko o izvedbi dokazov z zaslišanjem

preostalih treh prič ni odločalo oziroma neizvedbe predlaganih

dokazov ni obrazložilo. Takšna neobrazložena opustitev izvedbe

dokaznega predloga dolžnika oziroma odločitve o njem pomeni kršitev

pravice do izjave stranke v postopku, ki je poglaviten element

pravice do kontradiktornega postopka.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne

sodišču prve stopnje v nov postopek.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi dovolilo izvršbo v

izterjavo zapadlih zneskov preživnine za obdobje od 1996 do 2001 v

skupnem znesku 1,367.667,00 SIT s pp. Z izpodbijanim sklepom je

zavrnilo dolžnikov ugovor proti takšni odločitvi in dolžniku še

naložilo, da povrne stroške ugovornega postopka v skupnem znesku

99.400,00 SIT.

Dolžnik je proti takšni odločitvi vložil pravočasno pritožbo, s

katero uveljavlja vse formalno opredeljene pritožbene razloge.

Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa ter ustavitev izvršbe.

Vztraja na stališču, da je terjatev zastarala in ponovno opozarja na

judikat Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. III Cp 182/2003.

Opozarja, da bi drugačna sodna praksa pomenila, da lahko otrok toži

svojega starša še ob 21. letu za vseh 21 lete preživnine, kar

nedvomno ni bil namen zakonodajalca. Opozarja, da je sodišče

zaslišalo priče na dveh narokih, pri čemer pa sodnik dejansko ni bil

prisoten na nobenem naroku, ki ga je vodila strokovna sodelavka.

Meni, da je kršeno načelo neposrednosti, ob takšni sodni praksi pa bi

zadostovalo, da priče podajo izjave pisno, sodnik pa nato odloči na

podlagi takšnih izjav. Sodišču tudi očita, da ni odločilo dokaznih

predlogih dolžnika. Dolžnik je v ugovoru zoper sklep o izvršbi

predlagal zaslišanje petih prič, sodišče pa je zaslišalo le dve

priči, o ostalih dokaznih predlogih pa sploh ni odločilo. Ni torej ne

zaslišalo prič, ne odločilo, da se ostali dokazni predlogi zavrnejo.

Upnica je vložila še pred predmetnim predlogom za izvršbo predlog za

izvršbo za neplačane obroke preživnine za čas od januarja 2002 do

junija 2003, pri čemer je dolžnik za slednje obdobje neplačilo

priznal. Iz te okoliščine pa izhaja, da je bila preživnina pred

januarjem 2002 plačana, saj upnica sicer ne bi vložila prvega

predloga za izvršbo le za čas od januarja 2002 do junija 2003.

Sodišče tudi nepravilno ni verjelo priči B. G., ki je povedal, da mu

je bilo znano, da je dolžnik plačeval preživnino. Meni tudi, da ni na

njem, da dokaže, da je bila preživnina plačana.

Upnica je v odgovoru na pritožbo predlagala njeno zavrnitev.

Pritožba je utemeljena.

Pravilno je materialnopravno stališče sodišča prve stopnje glede

ugovora zastaranja. Po določilu 2. točke 381. člena Zakona o

obligacijskih razmerjih zastaranje ne teče med starši in otroki,

dokler traja roditeljska pravica. Ta pa po določbi 1. odst. 117.

člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih traja do

otrokove polnoletnosti. V obravnavanem primeru je upnica mladoletna,

zato za preživninske terjatve med strankama tega postopka zastaranje

ne teče. Dolžnik se neutemeljeno sklicuje na drugačno sodno prakso

višjega sodišča, ko navaja odločbo opr. št. III Cp 182/2003, saj se

ta nanaša na preživninskega upravičenca, ki je bil že polnoleten.

Pritrditi pa je treba dolžnikovemu stališču o kršitvi načela

neposrednosti v primeru, da bi narok za obravnavo, na katerem so

izvedeni dokazi z zaslišanjem prič, vodil strokovni sodelavec v

nenavzočnosti sodnika, ki bi o taki zadevi odločil. 2. odst. 54.

člena Zakona o sodiščih določa, da strokovni sodelavci vodijo glavne

obravnave vendar le pod vodstvom sodnika. Sodišče je v obravnavani

zadevi izvedlo dva naroka zaradi obravnave dolžnikovega ugovora. Iz

zapisnikov obeh narokov izhaja, da je bil vsakokrat navzoč tudi

sodnik, ki je oba zapisnika tudi podpisal. Prav tako ga je podpisal

tudi dolžnik oziroma njegov pooblaščenec. Zapisnik o naroku za

obravnavanje ugovora je javna listina, takšna listina pa dokazuje

resničnost tistega kar se v njej potrjuje (224. člen Zakona o

pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o

izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ). Dolžnik oziroma njegov

pooblaščenec, ki je sodeloval pri sestavi te listine oziroma

zapisnika in pravilnost njene vsebine potrdil svojim podpisom, se ne

more v pritožbenem postopku sklicevati na njeno neverodostojnost

oziroma nepravilnost sestave. Če bi bila pri zapisniku zagrešena

kakšna nepravilnost, bi moral na to reagirati ob njegovi sestavi.

Očitki o nepravilnosti šele v pritožbenem postopku, pa so v nasprotju

z načelom poštenega uporabljanja pravic pred sodiščem, ki jih daje

ZPP (9. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Dolžnik pa utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je kršilo

njegovo pravico do izvedbe predlaganih dokazov. Dolžnik je namreč v

ugovoru predlagal zaslišanje petih prič, ki naj bi potrdile, da je

plačal preživnino (gre za njegovo dokazno breme, ne pa za upničino,

kot zmotno meni v pritožbi) tudi za sporna obdobja. Sodišče je

izvedlo dokaz z zaslišanjem le dveh prič, medtem ko o izvedbi dokazov

z zaslišanjem preostalih treh prič ni odločalo oziroma neizvedbe

predlaganih dokazov ni obrazložilo. Takšna neobrazložena opustitev

izvedbe dokaznega predloga dolžnika oziroma odločitve o njem pomeni

kršitev pravice do izjave stranke v postopku, ki je poglaviten

element pravice do kontradiktornega postopka. Navedena opustitev je

pogojevala bistveno kršitev določb postopka po 8. točki 2. odst. 339.

člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Izpodbijani sklep je bilo zato

treba razveljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v nov

postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 1311/2002
• VSC sklep Cp 512/2003
• VSL sklep I Cp 2021/04