VSL sklep III Cp 1522/99
| Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
|---|---|
| Oddelek: | Civilni oddelek |
| ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:1999:III.CP.1522.99 |
| Evidenčna številka: | VSL42632 |
| Datum odločbe: | 13.10.1999 |
| Področje: | IZVRŠILNO PRAVO |
| Institut: | izvršilni naslov - nenadomestno dejanje |
Jedro
V pritožbenem postopku ni mogoče namesto nepravilno predlaganega izvršilnega sredstva - pooblastitve upnika - predlagati novo izvršilno sredstvo.
Izrek
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo upnikov predlog, po katerem naj bi mu sodišče prve stopnje na podlagi pravnomočnega sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. II P 182/96 z dne 26.3.1997 zoper dolžnico dovolilo izvršbo zaradi dosege dejanj s tem, da bi ga pooblastilo, da bi sam oziroma s pomočjo tretje osebe na dolžničine stroške zamenjal ključavnico na vhodnih vratih stanovanja, mansarde, last pokojnega tretjega in s tem dosegel prost in neoviran vstop in gibanje v navedenem stanovanju, kar naj bi se opravilo ob intervenciji izvršilnega organa in delavcev PPP.
V svoji pritožbi zoper sklep se upnik sklicuje na pritožbena razloga bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava po prvem odstavku 353. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).
Prvenstveno predlaga spremembo sklepa z ugoditvijo predlogu, podrejeno pa njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Meni, da gre pri vzpostavitvi prejšnjega stanja o katerem govori izvršilni naslov, pravnomočni sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. II P 182/96 za nadomestno dejanje, ki ga namesto dolžnice lahko opravi tudi kdo drug, seveda na njene stroške. Po dosedanji praksi, da so se vsi motitveni sklepi izvrševali natanko tako, kot to predlaga upnik. V kolikor pa sodišče uvaja drugačno prakso, tako, ki se razlikuje od dosedanje, pa upnik predlaga izrek denarne kazni v skladu z določbo 226. člena ZIZ.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče druge stopnje, ki je preizkusilo sklep sodišča prve stopnje v okviru določb 365. člena ZPP v zvezi z njegovim 381. členom in 14. členom Zakona o izvršbi (ZIP), bistvenih kršitev določb postopka po 2. odstavku 354. člena ZPP in zmotne uporabe materialnega prava, na kar oboje je dolžno paziti po uradni dolžnosti, ni ugotovilo, upnik pa svojega očitka v tej smeri tudi ni do take mere konkretiziral, da bi bilo mogoče preveriti njegovo utemeljenost. Sodišče druge stopnje tako ugotavlja, da je sodišče prve stopnje dolžničino obveznost iz 2. točke izvršilnega naslova pravilno opredelilo kot nenadomestno dejanje, katerega izvršitev je mogoče zahtevati po določbi 225. člena ZIP le z izrekom denarne kazni in ne po določbi 224. člena istega zakona s pooblastitvijo upnika. Pri svoji odločitvi je sodišče prve stopnje potem, kot je bilo že zgoraj nakazano, tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Svojo odločitev je tudi ustrezno pojasnilo, zato se sodišče druge stopnje, da ne bi prišlo do nepotrebnega ponavljanja, sklicuje na njegove razloge in jih povzema kot svoje. Glede na pritožbene navedbe sodišče druge stopnje le še dodaja, da ne gre za ustvarjanje nobene nove sodne prakse, pa tudi, da v teku pritožbenega postopka ni mogoče spreminjati predloga, kar zadeva izvršilno sredstvo. Ker upnik s svojo pritožbo tedaj ni uspel, jo je sodišče druge stopnje kot neutemeljeno zavrnilo in v skladu z določbo 2. točke 380. člena ZPP potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 23.08.2009
