VSL sodba I Cp 435/99

Jedro

Toženec se na obstoj socialne stiske ne more sklicevati, če ni plačal niti dela najemnine oziroma, če se ni za rešitev svojega problema obrnil na Center za socialno delo.

 

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke, s katerim je ta terjala, da se toženi stranki odpoveduje najemna pogodba z dne 18.1.1995 za dvosobno stanovanje. Toženi stranki in drugim uporabnikom stanovanja je naložilo, da stanovanje izpraznijo v 60 dneh po pravnomočnosti sodbe in ugotovilo, da toženi stranki ob izselitvi ne pripada drugo stanovanje.

Končno je toženi stranki naložilo tudi plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke.

Zoper to sodbo se pritožuje tožena stranka iz pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da ni mogel poravnati najemnine zato, ker se je s svojo družino znašel v hudi socialni stiski za kar pa res ni predložil dokazov, ker se kot prava neuka stranka ne zna pravdati.

Dokaze za svojo socialno stisko zato prilaga pritožbi. V svojih nadaljnjih izvajanjih prikazuje zakaj je prišel v socialno stisko in zlasti poudarja, da je tudi njegova žena brezposelna in da imata šoloobveznega sina. Njihove premoženjske razmere so tako slabe, da je ogrožena njihova eksistenca. Iz teh razlogov toženec meni, da glede na določilo III. odstavka 53. člena Stanovanjskega zakona odpoved najemne pogodbe ni utemeljena. Sicer pa toženec sedaj pričakuje, da se bo zaposlil pri prevozniškem podjetju in si je glede na zagotovila, da bo dobil zaposlitev sposodil 100.000,00 SIT in jih je plačal tožeči stranki kot najemnino dne 13.1.1999. Tudi ostale svoje obveznosti bo poravnal čim bo dobil službo in na ta način pridobil možnost najetja kredita. V dokaz svoje socialne stiske prilaga rubežni zapisnik Davčnega urada, potrdilo o brezposelnosti svoje žene, potrdilo, da ni bilo prilivov na njegov žiro račun ter priče, ki naj jih bi sodišče zaslišalo.

Pritožba ni utemeljena.

Toženec pravi v pritožbi, da glede na njegove premoženjske razmere in stanovanjsko stisko ni na mestu uporaba določila III. odstavka 53. člena Stanovanjskega zakona, vendar pritožbeno sodišče ugotavlja, da je uporaba tega določila povsem na mestu in tako sodišču prve stopnje ni mogoče očitati, da bi zmotno uporabilo materialno pravo. Toženec ni plačal najemnine in stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine v roku, ki ga določa najemna pogodba in je zato lastnik lahko odpovedal najemno pogodbo kot to določa 53. člen. Toženec se v pritožbi sklicuje na obstoj socialne stiske, vendar bi se nanjo lahko uspešno skliceval le v primeru, če bi bili izpolnjeni tudi pogoji iz IV.

odstavka tega člena. Ta pa določa, da bi moral dolžnik poravnati vsaj en del obveznosti, česar pa dolžnik do dneva glavne obravnave ni storil. Sodišče prve stopnje pravi, da bi moral toženec dokazati svojo socialno stisko in pritožbeno sodišče meni enako, vendar pa toženec tega niti ni poskušal, saj se ni udeleževal narokov za glavno obravnavo. Toženec svojega problema tudi ni skušal rešiti preko Centra za socialno delo v smislu določb IV. in V. odstavka 53. člena Stanovanjskega zakona. Pri takem stanju je sodišče prve stopnje povsem pravilno odločilo, da se toženi stranki najemna pogodba odpove in da je v posledici tega dolžan stanovanje izprazniti, in da mu ob izselitvi ne pripada drugo stanovanje.

Pritožbeno sodišče je v skladu z določbo 368. člena ZPP zavrnilo pritožbo tožene stranke saj je ugotovilo, da pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni podan, in da tudi nista podana ostala dva pritožbena razloga na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sodba I Cp 701/2000
• VSL sodba I Cp 371/2002
• VSL sklep I Cp 2029/2002