VSL sodba II Cp 549/99

Jedro

Toženec je TV sprejemnik odjavil nepravilno, zato mora naročnino plačevati.

 

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijana sodba potrdi.

 

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločalo o treh plačilnih nalogi, s katerimi je bilo toženi stranki naloženo plačilo RTV naročnine. Šlo je za plačilne naloge I 1533/95 z dne 29.9.1995 za znesek 7.145,00 SIT; I 528/96 z dne 29.5.1996 za znesek 7.795,00 SIT; I 1504/96 z dne 4.4.1997 za znesek 13.584,00 SIT. Odločeno je bilo, da vsi ti plačilni nalogi ostanejo v veljavi in da mora tožena stranka povrniti tožeči stranki tudi stroške pravdnega postopka.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženec lastnik televizijskega sprejemnika, za katerega ni plačeval naročnine v obdobjih, ki jih zajemajo zgoraj navedeni plačilni nalogi.

Proti sodbi se toženec pritožuje zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, v zvezi s tem pa zaradi nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da Zakon o RTV Slovenija nima posebne določbe, ki bi govorila o tem, kaj pomenita pojma uporabnik in naročnina. Toženec je naročnino pisno odpovedal, ker storitev RTV Slovenija ni uporabljal. Sodišče se sklicuje na Pravilnik o načinu prijavljanja in odjavljanja televizijskih sprejemnikov, načinu vodenja evidence ter pogojih in načinu plačevanja RTV naročnine, Ur.

l. SRS št. 38/86. Ker je nehal veljati zakon, na podlagi katerega je bil sprejet pravilnik, bi moral prenehati veljati tudi pravilnik. RTV Slovenija je bila do sprejetja novega pravilnika, ki je bil sprejet 29. maja 1997, brez pravilnika. Glede na to, da od leta 1990 pa do leta 1997 ni bilo pravilnika, je bila pravilna vsakršna odjava.

Naročniško razmerje je odpovedal in je dejansko nehal koristiti storitev RTV Slovenija.

Pritožba ni utemeljena.

Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna, razlogi izpodbijane sodbe pa pravilni in popolni. Pritožbeno sodišče se s temi razlogi v celoti strinja in le kot odgovor na pritožbene trditve tem razlogom še dodaja: Pravilnik iz leta 1986, na katerega se sklicuje pritožba, je nehal veljati z uveljavitvijo Pravilnika o načinu prijavljanja in odjavljanja televizijskih in radijskih sprejemnikov, o evidenci naročnikov ter o načinu plačevanja RTV naročnine (Ur. l. RS št.

39-2151/97, člen 25), zato je odveč polemika o tem, ali je pravilnik iz leta 1986 še veljal v času, na katerega se nanaša zatrjevana odjava TV sprejemnika. Sicer pa ni pravilnik tisti, ki določa način odjave TV sprejemnika, ampak je to Zakon o RTV kot je pravilno zapisalo sodišče prve stopnje, ki je tudi pravilno citiralo 6. odst.15. člena, ki govori o tem, v kakšnem primeru in na kakšen način je mogoča odjava. Odjava na način kot je to storil toženec, po teh določbah ni odjava, ki bi imela za posledico neplačevanje RTV naročnine.

Tako je bilo torej treba pritožbo zavrniti in potrditi pravilno odločitev sodišča prve stopnje (člen 368 ZPP).

Določbe ZPP/77 so bile v tej sodbi uporabljene glede na člen 498 ZPP/99.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSC Sodba Cp 1412/99
• VSL sodba II Cp 229/99
• VSL sodba II Cp 298/2000