VSL sklep II Cp 1658/99

Jedro

Zemljišča, ki so bila podržavljena kot kmetijska, sprememba njihove namembnosti pa v pravilniku ali v nacionalizacijskem predpisu ni bila predvidena, ne predstavljajo posebne kategorije stavbnih zemljišč.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

 

Obrazložitev

V ponovljenem odločanju je sodišče prve stopnje odločilo, da se upravičencema S. I., roj., umrli, nazadnje stanujoči L., in S. Iv., tudi J., roj., umrlem, nazadnje stanujočem v L., vrne v last, njunim pravnim naslednikom pa v posest premoženje, ki je prešlo v družbeno lastnino na podlagi pogodbe št. 1026/51 z dne 4.12.1951, ki je bila sklenjena med S. Iv. in S. I. ter Splošnim ljudskim premoženjem, zastopanim po izvršilnem odboru MLO glavnega mesta Ljubljane in Ministrstvom za notranje zadeve LRS in sicer parc. št. 373/2, pašnik, v naravi dovozna pot in travnik z vodnjakom v izmeri 1127 m2, parc.

št. 378 - njiva, v naravi hiša z vrtom, vikend in vodnjak v izmeri 3071 m2, parc. št. 380 - njiva, v naravi vrt in park v izmeri 1203 m2, parc. št. 3812 - njiva, v naravi vrt in park z lopo, v izmeri 2529 m2 ter parc. št. 382/2 - pašnik, v naravi dovozna pot v izmeri 40 m2, vpisana pri vl. št. 135 i. l. T. Ker vrednost prejete nadomestne nepremičnine ni dosegla oz. presegla 30 % vrednosti podržavljene nepremičnine, upravičenca oz. njuni pravni nasledniki niso dolžni vrniti v zameno prejete nepremičnine, vpisane pri vl. št.

542 k.o. G. Vrnjeno premoženje je dalo v začasno upravljanje skrbnici za poseben primer L. M., L. do pravnomočnega zaključka zapuščinskih postopkov po pokojnih upravičencih. Glede vknjižbe lastninske pravice v zemljiški knjigi je odločilo, da bo izvršena po uradni dolžnosti, vendar šele potem, ko bodo opravljene ustrezne geodetske odmere in delitve parcel in ko bodo stranke o tem obvestile sodišče.

Zoper tak sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje nasprotna udeleženka, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da upravičencema prizna pravico do vrnitve podržavljenih nepremičnin, ob istočasni zavezi vrnitve nepremičnin, prejetih kot odškodnino za podržavljene nepremičnine; podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvemu sodišču v ponovno odločanje. V pritožbi nasprotna udeleženka navaja, da je sodišče prve stopnje napačno predlagajoči stranki priznalo za stanovanje v R. odbitke zaradi motenja, napačno pa je tudi štelo kot stavbno zemljišče celotno površino zemljišč v T.

mimo določb Zakona o stavbnih zemljiščih in odločbe Ustavnega sodišča, ki je odločilo, da so stavbna zemljišča le tista, ki so s srednjeročnim družbenim planom namenjena za graditev objektov in naprav in zemljišča, na katerih so zgrajeni objekti in naprave. Če zemljišče ni stavbno, je kmetijsko. Vseh teh okoliščin sodišče prve stopnje ni upoštevalo. Zemljišče v T. ni bilo komunalno opremljeno, kot je prvo sodišče napačno upoštevalo. V spisu so vsi podatki, da je znašala vrednost nepremičnin bistveno več kot 30 %, zaradi česar bi bila izročitev podržavljenih nepremičnin v last in posest upravičenca dopustna le ob istočasni vrnitvi nadomestnih nepremičnin.

Pritožbeno sodišče je s sklepom II Cp 721/98 z dne 1.7.1998 ugodilo pritožbi nasprotne udeleženke in sklep sodišča prve stopnje spremenilo, tako, da se sporne nepremičnine vrnejo predlagajoči stranki pod pogojem, da pravni nasledniki istočasno vrnejo v zameno prejete nepremičnine vpisane v vl. št. 542 k.o. G.

Na revizijo predlagateljev je Vrhovno sodišče RS s sklepom II Ips 548/98 z dne 16.9.1998 razveljavilo sklep pritožbenega sodišča in zadevo vrnilo temu sodišču v ponovno odločanje.

Pritožba je utemeljena.

Z pravnomočnim vmesnim sklepom Dn. 346/93 z dne 13.9.1994, potrjenim s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 2258/94 z dne 4.1.1995 je bilo ugotovljeno, da sta pravna prednika predlagajoče stranke upravičenca do denacionalizacije nepremičnin, ki so prešle v državno last na podlagi menjalne pogodbe z dne 4.12.1951. Glede na stališče revizijskega sodišča, izraženega v razveljavitvenem sklepu, opr. št. II Ips 548/98, da je napačno pravno stališče pritožbenega sodišča, da je bila z vmesnim pravnomočnim sklepom razveljavljena menjalna pogodba in da nadomestna nepremičnina ne pomeni odškodnine v smislu čl. 72 ZDEN, ter da morajo upravičenec ali njegovi pravni nasledniki vrniti prejeto le ob pogojih iz prvega odstavka 72. člena ZDEN, ne pa ob pogojih iz čl. 113 ZOR, je pritožbeno sodišče ponovno odločalo o pritožbi nasprotnega udeleženca.

Vrednost podržavljenega premoženja se določi po stanju premoženja v času podržavljanja in ob upoštevanju njegove sedanje vrednosti (prvi odstavek čl. 44 ZDEN). Odškodnina dana na podlagi predpisov se pri odločanju o denacionalizaciji po tem zakonu ne upoštevajo, razen če presegajo 30 odstotkov podržavljenega premoženja (prvi odstavek čl.

72 ZDEN). Nasprotni udeleženec utemeljeno opozarja na napačno uporabo materialnega prava in v zvezi s tem tudi na nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Brez pravne podlage in neutemeljeno je sodišče prve stopnje za stanovanjski objekt v R. kot odbitno postavko 6 točk upoštevalo prekomerni hrup glede na to, da se objekt predlagateljev nahaja na najbolj mirnem predelu v kraju L. v R. Nobenih podatkov tudi ni, koliko je od objekta oddaljena tovarna in kakšen neprijeten vonj povzroča. Vsaj preuranjena, če ne napačna pa je odločitev, ko je sodišče prve stopnje 8247 m2 zemljišča ocenilo kot nezazidano stavbno zemljišče kot utemeljeno opozarja pritožba. Vsega zemljišča je bilo ob podržavljanju 8957 m2. Od tega predstavlja 710 m2 stavbno zemljišče, kar v pritožbi ni sporno. Glede ostalega zemljišča pa se izvedenka N. K. G. in v posledici tudi sodišče prve stopnje napačno oziroma preuranjeno sklicujeta na zadnji odstavek čl. 11 Navodil o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja (Ur. list RS 23/92; v nadaljnjem besedilu Navodila). Iz podatkov Mestne geodetske uprave Ljubljana (priloga A/5) izhaja, da so bila podržavljena zemljišča travniki in njive ter pašniki (kmetijska zemljišča). Zemljišča, ki so bila podržavljena kot kmetijska, sprememba njihove namembnosti pa v planih (načrtih) stanovanjske in komunalne gradnje niso bila predvidena za zazidavo, ne predstavljajo posebne kategorije stavbnih zemljišč, čeprav je bila pozneje njihova namembnost spremenjena (Odločba Ustavnega sodišča U - I - 42/93-15 - Ur. list RS 3/95). Ker sodišče prve stopnje okoliščine, ali so bila podržavljena zemljišča namenjena za stanovanjsko ali komunalno gradnjo v planskih aktih, ni ugotavljalo, je nepopolno ugotovilo dejansko stanje, saj bi lahko samo v takem primeru zemljišča v k.o. T. predstavljala nezazidano stavbno zemljišče. Napačna je tudi odločitev, da bo vknjižba lastninske pravice opravljena po ustreznih geodetskih odločbah in delitvi parcel in ko bodo stranke o tem obvestile sodišče. Ob tem, ko se sedanje zemljiškoknjižno stanje razlikuje po površini in kulturi parcel, opravljene pa so tudi parcelacije, bo moralo ustrezne geodetske delitve, ki bodo podlaga za vpis v zemljiško knjigo, opraviti prvo sodišče že v tem postopku, saj ni podlage, da vpis veže na geodetsko odmero v drugem postopku, ampak bo, kot že omenjeno, to odmero moralo opraviti sodišče v tem postopku.

Glede na navedeno je bilo utemeljeni pritožbi nasprotnega udeleženca ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (čl. 380 tč. 3 ZPP v zvezi s čl. 37 ZNP). Šele po dopolnitvi postopka v nakazani smeri bo mogoče pravilno odločiti o zadevi.

Določbe ZPP/77 so uporabljene na podlagi drugega odstavka čl. 498 Zakona o pravdnem postopku (Ur. list RS 26/99).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 2150/98
• VSL sklep II Cp 2670/2005
• VSM sklep I Cp 677/2006