VSL sklep III Cp 255/98

Jedro

Pravnomočna sodba ne more nadomestiti kupoprodajne pogodbe, ampak je lahko le podlaga za izvršbo.

 

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijani sklep potrdi.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na predlog upnice izdalo sklep o izvršbi, proti kateremu je dolžnica ugovarjala, z izpodbijanim sklepom pa je sodišče prve stopnje ugovor dolžnice zavrnilo.

Proti sklepu se dolžnica pritožuje zaradi napačne uporabe materialnega prava in predlaga spremembo sklepa tako, da bo ugovoru ugodeno. Navaja, da je bila obveznost po pravnomočni sodbi izpolnjena po preteku 15-dnevnega paricijskega roka, ker je iz izreka sodbe izhajalo, da je pogodba nadomeščena z isto pravnomočno sodbo. Tako je dolžnikova razlaga, po kateri je terjatev prenehala, pravilna.

Izvršba ne more biti več dovoljena. Če pa bi višje sodišče sledilo odločitvi sodišča prve stopnje, pa je treba opozoriti, da gre pri kupoprodajni pogodbi za dvostransko obveznost, torej za situacijo, ko na obeh straneh obstojijo pravice in dolžnosti. Po določbi 122. čl.

ZOR morata obe stranki svojo obveznost druga drugi izpolniti sočasno.

Dolžnica pa tudi vztraja na stališču, da upnica nima veljavnega izvršilnega naslova za izvršbo z izročitvijo in izpraznitvijo predmetnega stanovanja.

Pritožba ni utemeljena.

Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna, vendar iz drugih razlogov.

Sodbe so po vsebini dajatvene, ugotovitvene in oblikovalne, pri čemer so izvršljive dajatvene sodbe. Da je sodba v obravnavani zadevi dajatvena, ni dvoma, saj se dolžnici nalaga, kaj mora storiti. Ker je torej sodba dajatvena in kot taka izvršljiva, je zapis v sodbi: "Ker bo sicer tako kupoprodajno pogodbo nadomestila ta pravnomočna sodba", brez pravne podlage, kot tak brezpredmeten in torej odveč. Ta zapis ne more ustvarjati nobenih pravnih posledic. Sodba ne more nadomestiti kupoprodajne pogodbe, ampak je lahko samo podlaga za izvršbo. Taka formulacija je bila morda v določenih primerih še dopustna pred uveljavitvijo ZIP, po njegovi uveljavitvi pa ne več (primerjaj Jože Juhart, Civilno procesno pravo FLRJ, Univerzitetna založba 1961, str. 256 in 257 ter Tone Frantar, Stvarno pravo, Gospodarski vestnik, Ljubljana 1993, str. 58 in 59 in čl. 16, 234 in 235 ZIP). Ugovor dolžnice o tem, da je terjatev prenehala, torej ni utemeljen, kajti terjatev ni prenehala. V tem obsegu je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

Pravilno pa je odločeno tudi v tistem delu, kjer je govor o izpraznitvi in izročitvi nepremičnine, saj iz izvršilnega naslova izhaja, da mora biti kupoprodajna pogodba sklenjena za stanovanje, ki mora biti izpraznjeno oseb in stvari. Kolikor se v pritožbi dolžnica sklicuje na to, da gre za dvostransko obveznost in da na obeh straneh obstojijo pravice in dolžnost, pa je treba povedati, da pritožbeno sodišče presoja pravilnost odločitve sodišča prve stopnje o ugovoru.

V ugovoru dolžnica teh trditev ni navajala, ampak gre za nove trditve, navedene v pritožbi. Sodišče prve stopnje pa je o vsebini dolžničinega ugovora po vsem povedanem odločilo pravilno.

Tako je bilo torej treba pritožbo zavrniti ter potrditi pravilno odločitev sodišča prve stopnje (čl. 368 ZPP v zvezi s čl. 380 tč. 2 in čl. 381 istega zakona in v zvezi s čl. 14 ZIP).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sodba II Cp 2134/2003
• VSL sodba I Cpg 373/99
• VSL sklep I Cpg 180/2001