<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep II Cp 1607/94

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:1995:II.CP.1607.94
Evidenčna številka:VSL41179
Datum odločbe:21.06.1995
Področje:civilno procesno pravo
Institut:izvedenec

Jedro

Ker se tožena stranka ne strinja z mnenjem izvedenca, podanim po naročilu tožeče stranke, bi moralo sodišče prve stopnje poskrbeti, da bi bil postavljen izvedenec v pravdi po določbah ZPP.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi v izpodbijanem delu, torej v kolikor je s sodbo odločeno več kot da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki odškodnino v znesku 500.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 17.6.1994 dalje do plačila, in v izreku o pravdnih stroških, in se v tem obsegu vrne zadeva sodišču prve stopnje v nov postopek in odločanje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki znesek 1.800.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 17.6.1994 dalje do plačila in ji povrniti pravdne stroške v znesku 148.890,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje odločbe dalje do plačila, vse v 15 dneh in pod izvršbo. Kar je tožeča stranka zahtevala več, je sodišče prve stopnje zavrnilo. Dosojeni znesek predstavlja odškodnino, ki jo je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki za škodo, ki jo je tožeča stranka utrpela v nezgodi, ki jo je povzročil zavarovanec tožene stranke.

Proti sodbi se pritožuje tožena stranka v delu, ki se nanaša na priznano odškodnino nad 500.000,00 SIT, iz vseh pritožbenih razlogov, predlaga razveljavitev sodbe oziroma spremembo tako, da bo odškodnina prisojena le v višini 500.000,00 SIT. Navaja, da je sodišče kršilo določilo člena 251 ZPP - Zakona o pravdnem postopku, ker je kljub konkretiziranim ugovorom tožene stranke sprejelo izvedensko mnenje, izdelano zunaj pravdnega postopka. Toženi stranki so dobro znane razlike med bolezenskimi in poškodbenimi stanji te vrste poškodb, kakršna je tožničina. Omejitve gibljivosti pri teh vrstah poškodb lahko izhajajo iz številnih drugih vzrokov, za katere tožena stranka odškodninsko ne odgovarja. Tožena stranka pa zaradi napačnega postopanja sodišča ni mogla dokazovati svojih trditev. Dejansko stanje zato ni popolno ugotovljeno. Ni stvar izvedenca ortopeda, da ocenjuje intenziteto in trajanje duševnih bolečin ali intenziteto in trajanje strahu. V konkretnem primeru je zlasti sporno vprašanje, ali močno vzravnana vratna lordoza izhaja iz prometne nezgode ali iz drugih vzrokov na strani tožnice, in koliko ta bolezenska sprememba na vratni hrbtenici vpliva na sedanjo zatrjevano omejeno gibljivost vratu. Glede na vrsto poškodbe je pretirana odškodnina v vseh postavkah.

Pritožba je utemeljena.

Kar bo povedano v nadaljevanju, velja glede škode, ki presega 500.000,00 SIT, kajti do tega zneska je sodba pravnomočna, ker se tožena stranka pritožuje le, kolikor je odločeno o odškodnini nad zneskom 500.000,00 SIT.

Dejansko stanje ni razjasnjeno v takem obsegu, da bi bilo z gotovostjo odločiti o tožbenem zahtevku. Sodbo je bilo zato treba razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek in odločanje (člen 370/1 ZPP).

Poleg ostalih dokazov, ki jih je sodišče prve stopnje izvedlo, je za podlago svoje odločitve sodišče prve stopnje vzelo tudi izvedensko mnenje, napravljeno po naročilu tožnice zunaj pravdnega postopka.

Tega mnenja tožena stranka ni sprejela in ga odklanja tudi v pritožbi. Že vnaprej in brezpogojno sicer takemu mnenju ni mogoče odreči dokazne moči. Vendar pa ima pomen le, če drugih dokazov ni mogoče izvesti, ali če stranke s tem soglašajo. V situaciji, ko je tožena stranka to mnenje zavrnila, bi bilo sodišče prve stopnje dolžno poskrbeti za postavitev izvedenca v pravdi skladno z določbami členov 250 in naslednjih ZPP.

V ponovljenem postopku bo torej treba postaviti izvedenca, ki bo moral med drugim odgovoriti tudi na vprašanje, ki ga izpostavlja pritožba v zvezi z močno vzravnano vratno lordozo, in glede katerega ne bo sporno, ali njegova usposobljenost sega tudi na področje ugotavljanja duševnih bolečin in strahu. Po tako dopolnjenem postopku bo moralo o stvari ponovno odločiti.

Odločitev o pritožbenih stroških je utemeljena na določilu člena 166/3 ZPP.

 


Zveza:

ZPP (1977) člen 251, 251/1, 251, 251/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zMzUxOQ==