<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sodba I Cpg 931/99

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2000:I.CPG.931.99
Evidenčna številka:VSL01725
Datum odločbe:15.03.2000
Področje:STEČAJNO PRAVO
Institut:stečajni postopek - pobot - verižna kompenzacija

Jedro

ZPPSL ne dopušča pobota le v primeru, če je terjatev odstopljena upniku v zadnjih šestih mesecih pred dnem začetka stečajnega postopka, upnik pa je vedel ali bi moral vedeti, da je postal dolžnik plačilno nesposoben ali da je proti njemu predlagan začetek stečajnega postopka oziroma postopka prisilne poravnave. Za tako situacijo pa v primeru obravnavanih verižnih kompenzacij ne gre.

Tožena stranka je bila že upnik tožeče stranke in je v opisani specifičnosti verižne kompenzacije kot enotnega posla in sklenjenega kroga dolžnikov tožeča stranka bila tista, ki je s cesijo pridobila terjatev do tožene stranke, ki je šele omogočala pobot njunih medsebojnih terjatev in obveznosti.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se spremeni tako, da glasi: "Tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki glasi: Ugotovi se, da pravna dejanja tožeče stranke, storjena v korist tožene stranke - verižne kompenzacije z dne 7.4.1998, 13.5.1998 in 21.5.1998 in poplačilo, do katerega je tožena stranka na podlagi teh prišla v skupni višini 997.314,50 SIT, nimajo pravnega učinka nasproti stečajni masi tožeče stranke.

Tožena stranka je v stečajno maso tožeče stranke dolžna plačati 997.314,50 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zneska 400.000,00 SIT od 7.4.1998 dalje, od zneska 366.721,90 SIT od 13.5.1998 dalje in od zneska 230.592,60 SIT od 21.5.1998 dalje, vse do plačila v roku 8 dni pod izvršbo se zavrne".

Tožeča stranka je dolžna toženi plačati 89.744,00 SIT pravdnih stroškov v 8-ih dneh.

Tožeča stranka je dolžna toženi povrniti še 94.357,00 SIT stroškov pritožbenega postopka v 8-ih dneh.

 

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je z uvodoma citirano sodbo ugotovilo, da pravna dejanja tožeče stranke - verižne kompenzacije z dne 7.4.1998, 13.5.1998 in 21.5.1998 ter poplačilo tožene stranke na njihovi podlagi v znesku 997.314,50 SIT nimajo pravnega učinka proti stečajni masi in je tožena stranka navedeni znesek dolžna s pripadajočimi obrestmi plačati v stečajno maso tožeče stranke. Toženi stranki je še naložilo povračilo pravdnih stroškov tožeče stranke.

Zoper navedeno sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka in uveljavljala vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 353. člena ZPP ter predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v novo sojenje. Navedla je, da so sporne kompenzacije izpeljale druge pravne osebe in jih tožena stranka ni predlagala. Tožena stranka tako plačanih terjatev ni prijavila v stečajno maso, njena terjatev, če bo morala vrniti v stečajno maso znesek 997.314,50 SIT z obrestmi, pa ne bo upoštevana pri delitvi stečajne mase. Priglasila je pritožbene stroške.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila Pritožba je utemeljena.

V okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe (2. odstavek 365. člena ZPP) je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je prvostopno sodišče glede na ugotovljeno dejansko stanje materialno pravo napačno uporabilo.

Verižna kompenzacija je posel, ki najprej ustvarja pogoje za pobot in učinkuje šele, ko je veriga udeležencev v tem poslu sklenjena, torej ko se vzpostavi vzajemnost upnikove terjatve z dolžnikovo nasprotno terjatvijo do njega. Pogoj za pobot pa udeleženci verižne kompenzacije ustvarijo z odstopom svoje terjatve do dolžnika svojemu upniku namesto izpolnitve. Pri verižni kompenzaciji gre torej prav za večkratni odstop terjatve namesto izpolnitve s ciljem vseh udeležencev kompenzacije in njihovih dogovorom, da se v končni verigi cesij namesto izpolnitve vzpostavi že omenjena vzajemnost in s tem ustvari pogoje za pobot ter pobota terjatve. Vsakokratni odstopi namesto izpolnitve so torej pogojni, veljavni le v primeru, če vsi udeleženci "verige" soglašajo s pobotom kot načinom prenehanja terjatve. Verižno kompenzacijo je zato v pravnem in ekonomskem smislu obravnavati kot enoten posel. Pri verižni kompenzaciji pride namreč do situacije, ko je vsak naslednji udeleženec verižne kompenzacije dolžnik prejšnjega (dotlej zadnjega udeleženca), do učinkov verižne kompenzacije pa pride, ko je krog sklenjen, torej ko je zadnji udeleženec verige dolžnik prvega udeleženca v tej verigi. Glede na omenjeno pravno naziranje o enotnosti posla, je zato povsem irelevantno, kje v tej sklenjeni verigi se nahajata stečajni dolžnik in njegov dolžnik (na začetku, na koncu, ali kot "vmesni člen" zaključene verige). V vseh verižnih kompenzacijah z dne 7.4.1998 (priloga A2) z dne 13.5.1998 (priloga A3) in z dne 21.5.1998 (priloga A4) je bila tožeča stranka dolžnik tožene stranke. Do povsem enakih učinkov prenehanja terjatve tožene stranke do tožeče bi torej v vseh navedenih primerih verižnih kompenzacij prišlo tudi, če bi se veriga udeležencev verižnih kompenzacij začela s toženo stranko (kot upnikom) in končala s tožečo stranko kot dolžnikom tožene stranke in bi bil torej s tem krog dolžnikov sklenjen.

117. člen ZPPSL izrecno dopušča pobot terjatve upnika z nasprotno terjatvijo dolžnika. Pobot učinkuje že po sili zakona (primerjaj 2. odstavek 117. člena ZPP SL). Dopustnost pobota je po citiranem določilu ZPPSL torej izjema od pravila o sočasnem in sorazmernem poplačilu upnikov v stečajnem postopku. ZPPSL ne dopušča pobota le v primeru, če je terjatev odstopljena upniku v zadnjih šestih mesecih pred dnem začetka stečajnega postopka, upnik pa je vedel ali bi moral vedeti, da je postal dolžnik plačilno nesposoben ali da je proti njemu predlagan začetek stečajnega postopka oziroma postopka prisilne poravnave (primerjaj 118. člen). Za tako situacijo pa v primeru obravnavanih verižnih kompenzacij ne gre. Tožena stranka je bila že upnik tožeče stranke in je v opisani specifičnosti verižne kompenzacije kot enotnega posla in sklenjenega kroga dolžnikov tožeča stranka bila tista, ki je s cesijo pridobila terjatev do tožene stranke, ki je šele omogočala pobot njunih medsebojnih terjatev in obveznosti. Glede na povedano je torej prvostopno sodišče ob pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem stanju zmotno uporabilo materialno pravo, ker ni upoštevalo določb ZPPSL o dopustnosti pobota kot prenehanja obveznosti tožeče stranke kot stečajnega dolžnika. Na podlagi 4. točke 373. člena ZPP je pritožbeno sodišče zato pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, kot to izhaja iz dispozitiva te sodbe.

Sprememba izpodbijane sodbe je narekovala tudi spremembo odločitve prvostopnega sodišča o povračilu stroškov postopka (2. odstavek 166. člena ZPP). Ker je tožena stranka v postopku uspela, ji gredo na podlagi 1. odstavka 154. člena ZPP v zvezi s 155. členom ZPP priglašeni stroški, odmerjeni v skladu z Odvetniško in taksno tarifo (nagrada pooblaščencu po tarifni št. 14/1 OT - 400 točk, po tarifni št. 15/1 OT - 200 točk, po členu 13/3 OT - 120 točk, po členu 14/5 OT - 7.600,00 SIT, po tarifni št. 33/3 OT - 50 točk ter po členu 15/2 OT 15,4 točke, upoštevaje veljavno vrednost odvetniške točke 87,40 SIT torej 76.244,00 SIT odvetniških stroškov ter sodno takso za odgovor na tožbo po tarifni št. 1/2 ZST v znesku 13.500,00 SIT). Sodišče pa toženi stranki ni priznalo priglašene stroške konference s stranko in prijave pooblastila, ker so ti stroški že zajeti v opravilu za sestavo odgovora na tožbo, kot tudi ne stroškov čakanja na obravnavo, saj iz spisovnih podatkov izhaja, da je sodišče obravnavo začelo ob napovedani uri.

Toženi stranki pa gredo tudi pritožbeni stroški in sicer po tarifni št. 16/1 OT 500 točk, po tarifni št. 33/3 OT priglašenih 20 točk ter po členu 15/2 OT - 10,4 točke, ter sodna taksa za pritožbo po tarifni št. 3/6 ZST 48.000,00 SIT, skupno torej 94.357,00 SIT pritožbenih stroškov.

Določbe ZPP/77 je pritožbeno sodišče uporabilo na podlagi 1. odstavka 498. člena ZPP (Ur. l. RS št. 26/99).

 


Zveza:

ZPPSL člen 117, 117/2, 118, 117, 117/2, 118.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zMzM2Nw==